There is an alternative hypothesis, however, which Mr Cowen mostly disregards: that redistribution provides insurance against economic dislocation and therefore softens resistance to globalisation. It’s worth pointing out that the world has experienced two great eras of globalisation. The first combined minimal redistribution with minimal political power for non-elites. The second combined universal suffrage with substantial redistribution. I don’t think it’s unreasonable to conclude that redistribution is the price democracies pay for globalisation.

Nadaljujte z branjem→

Najbrž sem pristranski, ker tale komentar pišem v eni lepi uvali na Hvaru in ker menim, da ima Hrvaška najlepše in najbolj prijazno morje na svetu (in videl sem jih kar nekaj), toda odločitev sodišča v Strassbourgu glede hrvaških varčevalcev nekdanje LB, se mi zdi pravilna in pravična. Pravično je, da nekdanja LB varčevalcem izplača njihove vloge, skupaj z obrestmi, in napačno je bilo slovensko uradno pogajalsko izhodišče, da je to vprašanje del sukcesijskih pogajanj. To je preprosto prav iz vidika elementarne pravičnosti. Pika. * Nadaljujte z branjem→

Kakšno ekonomsko politiko si lahko obetamo od nove (levičarske) vlade? Da ne bo privatizacije, razen “z nožem Bruslja na vratu” že vemo. Kaj pa glede fiskalne politike, davkov in spodbujanja gospodarske rasti? Se bo lotila strukturnih reform in v katerem tempu? * Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Tehnična vlada Alenke Bratušek je pred dnevi zamrznila vse privatizacijske postopke, ki trenutno potekajo, in nadaljnje korake prevalila na prihodnjo vlado. Vlada je odločila, da se do imenovanja njene naslednice ne sme končati noben že začet postopek, prav tako pa se do takrat ne smejo začeti novi privatizacijski postopki. Nemudoma sta se torej ustavila že začeta postopka prodaje Telekoma in Aerodroma Ljubljana. Ob nasprotovanju večine strokovne javnosti in celo dobršnega dela vlade same se zdi, da so si v Zavezništvu Alenke Bratušek in pri Socialnih demokratih poskušali izboljšati izid na bližajočih se volitvah s predvolilnim bombončkom za določen segment volilcev. V resnici gre prej za nadaljevanje kalvarije, ki je neskončna saga slovenske privatizacije.* Nadaljujte z branjem→

Zgodba okrog prodaje Večera je smrdela že ves čas. Tisti, ki so bližje zakulisju te zgodbe, so že precej časa vedeli, da bo Večer na koncu pristal v rokah lobista in odslovljenega direktorja oglaševalske agencije Pristop Uroša Hakla in nekdanjega predsednika uprave nasedle družbe T-2 Saše Todorovića. Treba je le bilo v igro privleči še dva ponudnika, da bi prodaja navzven izgledala transparentno in da bi na koncu lahko zmagal ponudnik z “boljšo” ponudbo. Čeprav je ponudil polovico manj denarja od neizbranega ponudnika. Nadaljujte z branjem→

Bi moral novi finančni minister, kdorkoli to že bo, bolj zarezati v javne izdatke in prek izdatkovne strani izpeljati fiskalno konsolidacijo? Bi moral novi finančni minister znižati davke? Katere davke? Katere strukturne reforme in v kakšnem tempu bi bilo treba izvesti?

To so glavna vprašanja za prihodnjo ekonomsko politiko. Toda na izbiro ukrepov ne bi smela vplivati ideologija, temveč trezna presoja na podlagi analiz. 

Tako kot nas je (konservativno) ideološko prepričanje Nemčije in evropske komisije na eni strani ter Janševe vlade na drugi strani o zdravilnosti politike varčevanja privedlo v recesijo in povzročilo velikansko škodo v obliki povišanja brezposelnosti in poslabšanja fiskalnih prihodkov, nam lahko vzdržno okrevanje in dvig trendne gospodarske rasti prepreči socialistična ideologija nove vlade. Nadaljujte z branjem→

Iz zgodbe Kanzasa se že nekaj dni privoščljivo nasmihajo v ameriških medijih. Leta 2012 je republikanski guverner Sam Brownback podpisal zakon masovnem znižanju davkov, ki je znižal stopnjo dohodnine za najvišje dohodke iz 6.45% na 4.9%, poenostavil davčne razrede in odpravil davek od dobička za večino majhnih podjetij. To naj bi pripomoglo k dvigu ekonomske aktivnosti v Kanzasu in novim delovnim mestom ter migracijam od drugod. Da bi kompenziral izpad prihodkov, je predlagal odpravo nekaterih izjem in davčnih olajšav (predvsem na obresti iz kreditov gospodinjstev za nepremičnine). Toda državni senat je glasoval za njihovo ohranitev in potencialna luknja zaradi znižanja davkov je zrasla iz 105 na 800 mio $. Nadaljujte z branjem→