‘Dober Večer’ in Lahko noč za časopis Večer

Zgodba okrog prodaje Večera je smrdela že ves čas. Tisti, ki so bližje zakulisju te zgodbe, so že precej časa vedeli, da bo Večer na koncu pristal v rokah lobista in odslovljenega direktorja oglaševalske agencije Pristop Uroša Hakla in nekdanjega predsednika uprave nasedle družbe T-2 Saše Todorovića. Treba je le bilo v igro privleči še dva ponudnika, da bi prodaja navzven izgledala transparentno in da bi na koncu lahko zmagal ponudnik z “boljšo” ponudbo. Čeprav je ponudil polovico manj denarja od neizbranega ponudnika.

O “lažirani igri” veliko povesta dva zadnja detajla. Prvič, po pisanju portala MMC Rtv SLO, neizbran ponudnik, agencija Odmev, za katero naj bi stal tudi kitajski kapital družbe Poly Real Estate Group, ki naj bi bila pripravljena v Večer vložiti dva milijona evrov, je “želel vsaj 24 ur, da dobi zagotovilo, da ta denar bo, kar pa je bilo po informacijah Večera za Delo preveliko tveganje“. Mar bi se Hakl in Todorović, ki sta ponujala polovico manj, splašila, če bi morala čakati še en dan dlje?

In drugič, regulator medijskega trga, ministrstvo za kulturo, se je na novega kupca Večera odzvalo nenavadno pozitivno in njemu ter podjetju Astraea 2. julija izdalo soglasje:  “Ministrstvo je na podlagi pridobljenih podatkov pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev RS in vpogleda v javno dostopne podatke ugotovilo, da ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje soglasja, zato ga je obema družbama 2. julija tudi izdalo.” In dodalo, da v postopku izdaje soglasja ne smejo presojati, ali je potencialni vlagatelj tudi sposoben vodenja, upravljanja ter strateškega razvoja medijske hiše. “Ne glede na to pa ministrstvo pričakuje, da se novi lastnik družbe Večer, še zlasti v zaostrenih razmerah na domačem medijskem trgu, dobro zaveda svoje velike odgovornosti za prihodnost časnika” (Vir: MMC Rtv SLO). Zanimivo je, da isto ministrstvo ni bilo tako liberalnega mnenja nekaj let pred tem, ko ni hotelo izdati soglasja takratnemu kupcu Večera 3Lan iz Murske sobote.

Toda zgodba okrog prevzema Večera s strani družbe “Dober Večer” se ne more dobro končati. Prvič, ker je prevzem izpeljan večinsko z bančnimi krediti, torej na enak način kot vsi menedžerski prevzemi. To pa pomeni, da bo moral Večer plačati svoj lasten prevzem iz tekočega poslovanja in v skladu z dinamiko odplačevanja bančnih kreditov obeh novih lastnikov. Glede na izjemno slabe čase na medijskem trgu (ne zgolj zaradi krize, pač pa zaradi izumirajoče identitete tiskanih medijev in neuspešnega iskanja nove identitete in poslovnega modela v digitalni dobi) to pomeni izčrpavanje podjetja do bridkega konca.

In drugič, način izčrpavanja se nakazuje že v samem imenu podjetja novih lastnikov: Dober Večer (z aluzijo na ‘slabo banko’) nakazuje, da bosta nova lastnika Večer pošteno oklestila in ohranila le njegov “dober” del. To sta nova lastnika tudi že nakazala – “Z vnaprejšnjo napovedjo o odpuščanju 53 zaposlenih sta Hakl in Todorović utemeljenost navedenih bojazni potrdila že sama(Vir: MMC Rtv SLO).

Ključno vprašanje pri tem prevzemu je njegova ekonomika oziroma bodoči poslovni model. Če so bili menedžerski prevzemniki v letih 2007 in 2008 pijani od visokih stopenj rasti in velikih denarnih tokov njihovih prevzemnih tarč, kar jih je zapeljalo v skušnjavo, da te gazele odkupijo, pa pri Haklu in Todoroviću ekonomika posla ni jasna. Mediji so danes izjemno slaba naložba, praktično najslabša. Biti lastnik medija danes je približno enako kot je bilo biti lastnik svečarne ali tovarne petrolejk in karbidovk deset let po Teslinem izumu izmeničnega toka in Edisonovem izumu žarnice ter postavitvam prvih elektrarn. To je izumirajoča dejavnost. Stari model je mrtev, o novem modelu, ki bi bil dobičkonosen, pa se nikomur ne sanja.

Za Hakla in Todorovića bi težko rekli, da ljubita medije in da ju je to zavedlo k nakupu medija. Če že gre za ljubezen, je ta bolj podobna ljubezni pedofilov do njihovih žrtev. Iz tega bi se dalo tudi sklepati, da Večera ne kupujeta z namenom, da bi naredila posel iz njegove osnovne dejavnosti in na podlagi temeljnega poslanstva medija, pač pa da morebiti želita narediti posel iz zlorabe medija v lobistične namene. Lobisti to že od nekdaj počnejo, toda običajno bolj prikrito, da medij vsaj navzven zgleda kot neodvisen in verodostojen vir informacij. Tokrat pa bomo do bodočih fabrikatov iz nove medijske tovarne Večer še toliko bolj nezaupljivi. Kar pa ni najboljša popotnica za “re-launch” Večera.

Seveda dopuščam možnost, da se motim in da bo nov Večer ekstremno boljši v profesionalnem oziru in zelo dobičkonosen. Vendar pa vseeno ne bi želel biti v koži novinarjev Večera v naslednjih mesecih ali letu.

2 responses

  1. Ok, se pravi iščejo zaslužek tem, da bodo Večer uporabili v lobistične namene? Ampak za to, mora imeti bralce. In za to gre. Za ta denar so kupili dostop do toliko in toliko bralcev za nek omejen čas. Ni bilo nikogar, ki bi plačal več. Torej …

  2. @ZenjaLeiler
    Ministrstvo nima pravne podlage, da potencialnemu kupcu medija ne izda soglasja, če v skladu z 58. členom Zakona o medijih ugotovi, da v primeru nakupa ne bo prišlo do prevladujočega položaja na trgu. To je “vse”, o čemer lahko odloča. Tako tudi v primeru podjetja 3Lan ministrstvo NI imelo zakonske osnove ne za dvoletno zavlačevanje izdaje odločbe ne za izdajo nesoglasja, kot je na koncu storilo.

%d bloggers like this: