Telegraph je pravkar objavil obsežno 3-delno študijo skupine Business for Britain z naslovom “Change, or go: How Britain would gain influence and prosper outside an unreformed EU“. Knjiga na 1032 straneh obdeluje tri vsebinska področja:

1. Izzivi za EU in nevarnosti za Britanijo, če se EU ne bo reformirala,
   
2. Potrebne spremembe v Britaniji, da bi lahko nadaljevala življenje v EU,
3. Kako bi lahko Britanija pridobila na pomenu in prosperirala izven nereformirane EU.

Razumeli ste, študija je formalno napisana za Britanijo znotraj EU, če bi se slednja ustrezno reformirala in Britanija ustrezno prilagodila. Vendar avtorji v to možnost ne verjamerjo. Zaradi tega sta prvi dve poglavji zgolj piarovski, z namenom, da predstavita “celovitost pristopa” k problemu. Toda poudarek je dejansko na koristih izstopa iz EU. Nadaljujte z branjem→

Did postwar Germany “deserve” the Marshall Plan?  No.  Was the Marshall Plan and the 1953 debt agreement wise policies to give Germany a fresh start?  Yes.  Did Russia “deserve” debt relief in 1992?  No.  Would it have been wise to offer Russia such relief?  Yes.

Does Greece “deserve” debt relief?  No.  The Greek economy has been badly managed for a long time.  Would debt relief for Greece be a good idea?  Yes.

My point is that believing that indebted sovereign governments should always service their debts is a good working principle nine-tenths of the time, but can be a disaster the tenth time around.  We must not push societies to the breaking point, even when they have only themselves to blame for their indebtedness.

Nadaljujte z branjem→

Še en kamenček v razumevanju prevrata v makroekonomiji, Lucasovega puča na univerzi v Chicagu, ki je v makroekonomijo vnesel mikrofundiranost, reprezentativne agente in racionalna pričakovanja. Ali preprosteje rečeno, puč, ki makroekonomijo obrnil na glavo s predpostavko, da je makroekonomija agregat racionalnih posameznikov in popolnoma učinkovitih trgov.

Paul Romer:

Here’s how I would restate Krugman’s account. The path that led Lucas and his followers to increasingly implausible positions defended using increasingly adversarial arguments starts with Stigler conviction and a commitment to an initial conjecture that turned out to be false–that during a recession, the behavior of the aggregate economy can be characterized by a model that relies on imperfect information and a signal extraction problem that treats market clearing as a maintained auxiliary hypothesis.

To me, this gives a plausible description of how events unfolded, but it leaves the fundamental cause unexplained. Why did Lucas, who as far as I can tell was originally guided by Feynman integrity, switch to the mode of Stigler conviction? Market clearing did not have to evolve from auxiliary hypothesis to dogma that could not be questioned.

Nadaljujte z branjem→

Adam Davidson napiše to, kar v grški moralni zgodbi večina tako rada pozablja. Ko so si ameriški potrošniki brez služb ali z nizkimi dohodki izposojali denar pri bankah za nakup nepremičnin, ki si jih niso mogli privoščiti (t.i. NINJA loans – no income, no job, no assets loans), je javnost krivdo pripisala neodgovornim špekulativnim bankirjem, ki niso upoštevali tveganj. Ko so slovenske banke s kamioni dostavljale denar  gradbincem, finančnim investitorjem, prevzemnikom in menedžerskim prevzemnikom, je javnost odgovornost večinoma pripisala neodgovornim bankam in regulatorju (Banki Slovenije), ki je gledala stran, ko so šle banke v nevzdržno visoka tveganja.

No, in ko so domače (grške), francoske, nemške, nizozemske in druge banke na veliko kupovale grške državne obveznice po višjih, vendar glede na tveganost po smešno nizkih obrestnih merah, in to tik pred razglasitvijo nesolventnosti, je vesoljna javnost, gnana z nemško politično in medijsko kampanjo, večinoma za to obtožila neodgovorne in lene Grke, ki so se zadolževali preko glave za življenje prek svojih zmožnosti. In pri tem brez kančka slabe vesti pozabile, da so finančne institucije naredile zelo slabe domače naloge pri ocenah tveganj.

Nadaljujte z branjem→

• Death by Debt: My Response to The German Finance Ministry – Jeffrey Sachs
• Rule, Germania – Harold James
• Bailout Money Goes to Greece, Only to Flow Out Again – New York Times
• Why Greece’s Lenders Need to Suffer – Adam Davidson
• IMF Gets Smart About Greece – Mohamed A. El-Erian
• Econ 101: Chicago? M.I.T.? Nope, Berkeley’s on Top – Noah Smith
• Trends and cycles in China’s macroeconomy – Vox EU
• China’s New Normal Is in the Making – FRBSF
• The Secret to a Great Economy – Noah Smith
• What the leaked Fed forecasts tell us – Gavyn Davies
• Should Emerging Markets Fear A Fed Lift-Off? – Econbrowser
• Why Conservatives Are So Desperate to Debunk One Chart – David Dayen
• Still Too Big to Fail – Simon Johnson
• The Profit-Sharing Economy – Laura Tyson

Ivan Kral je kajpak tisti Čeh, ki je v rosnih letih postal Američan in še malo kasneje vzel v roke kitaro ter se podal na pot po njujorških klubih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Saj se spomnite: New York Dolls, Kiss, pa pozneje Ramones, Patti Smith, Television … Širše znan je Kral postal s Patti Smith Group (na albumu Wawe je njegova Dancing Barefoot), kasneje pa je med drugim sodeloval z Iggyjem Popom (BangBang); danes živi med Albornom (Michigan) in Prago.

Pred današnjim koncertom Patti Smith v Križankah priporočam intervju, ki ga je Vojko Flegar pred leti naredil z Ivanom Kralom. Brez njega ne bi bilo ‘Dancing barefoot’.

ivankral.mp3

Pred nedeljskim koncertom

Neil Irwin je v New York Timesu izpostavil veliko pomoč slovenskega finančnega ministra Mramorja (s predlogom o planu B za grški izstop) pri veliki nemški zmagi nad Grčijo in nad vsemi neposlušnimi evrskimi državami. Z nemško zmago je prevladala nemška konzervativna doktrina, da se krize povpraševanja ne rešuje s povečevanjem javnih izdatkov, pač pa z zategovanjem pasu in deregulacijo trga dela.

Ta doktrina sicer nima podlage v nobeni ekonomski teoriji. In tudi v praksi ne deluje. Nasprotno. Teoretsko in empirično dokazano poglablja recesijo in pozvroča socialno bedo. Natanko to je naredila tudi v Grčiji v zadnjih petih letih. Toda Nemčija (s svojimi lakaji) je pač močnejša. In Grčijo bodo še tretjič zapored fiskalno waterboardali, posilili in zadavili. Toda Mramor si je morda prislužil, da se bo naslednjič v pavzi srečanja evroskupine morda lahko pridružil izbranemu krogu hardlinerjev okrog Schäublejevega vozička, ob boku finskemu ministru Alexandru Stubbu.

Nadaljujte z branjem→