Manifest za britanski izstop iz EU

Telegraph je pravkar objavil obsežno 3-delno študijo skupine Business for Britain z naslovom “Change, or go: How Britain would gain influence and prosper outside an unreformed EU“. Knjiga na 1032 straneh obdeluje tri vsebinska področja:

  1. Izzivi za EU in nevarnosti za Britanijo, če se EU ne bo reformirala,
  2. Potrebne spremembe v Britaniji, da bi lahko nadaljevala življenje v EU,
  3. Kako bi lahko Britanija pridobila na pomenu in prosperirala izven nereformirane EU.

Razumeli ste, študija je formalno napisana za Britanijo znotraj EU, če bi se slednja ustrezno reformirala in Britanija ustrezno prilagodila. Vendar avtorji v to možnost ne verjamerjo. Zaradi tega sta prvi dve poglavji zgolj piarovski, z namenom, da predstavita “celovitost pristopa” k problemu. Toda poudarek je dejansko na koristih izstopa iz EU.

Pa bo Britaniji res boljše izven EU? Najbrž res, kajti kljub šestim desetletjem bivanja v EU je Britanija namerno ostajala na obrobju in njen delež trgovine z EU se z leti dejansko, in to hitro, zmanjšuje. Britanija se je pametno izognila vstopu v evrsko območje (nekoč bom to podrobneje opisal, kajti politično so to vrhunsko dobro izpeljali), dosegla, da je velika prejemnica denimo sredstev Skupne kmetijske politike, hkrati pa zaradi posebnega rabata v proračun EU vplačuje proporcionalno manj kot ostale članice. Problemi izstopa imajo lahko negativne in zaenkrat podcenjene učinke na City, ampak ta učinek bi lahko kompenzirali drugi pozitivni učinki “samostojne Britanije”.

Mene bolj kot britanski izstop skrbi (britanski izstop me sploh ne skrbi, saj dejansko nikoli ni bila prava članica EU), kaj se bo zgodilo z EU po tem. Ta virus se lahko hitro razširi tudi na ostale članice in privede do dezintegracije EU. Razpad evro območja in opustitev skupne valute bi bilo zelo dobrodošlo, razpad same EU pa nekoliko manj. Pa ne, ker bi komu pretirano koristilo vseevropsko administriranje vsega – od barve jabolk do državnih pomoči. Ali ker vrnitev v čase zgolj carinske unije (prosta trgovina med članicami in enotne carine do tretjih držav) ne bi dejansko povsem zadostovalo. Pač pa, ker bi ukinitev skupnega evropskega trga in skupnih evropskih politik, opogumljena z negativnim razpletom eksperimenta z evrom, spustilo duha nacionalizma iz steklenice in bi utegnilo posledično razdejati tudi to osnovno bazo evrooske integracije – prosto trgovino.

Slednje pa lahko pomeni vrnitev protekcionizem ali celo intervencionizem (1930. leta) in to ne glede na zaveze v okviru WTO. Le dovolj velika kriza mora priti.

%d bloggers like this: