Stanko Štrajn

Pred kratkim sem si ogledal zares prisrčen poljski film slovenskega režiserja Pisma svetemu Miklavžu. Zgodbe junakov v filmu se prepletajo in se srečno končajo, saj na koncu vsi dosežejo pomiritev in usoda jim nameni vse, kar si srčno želijo.

Minister za pravosodje g. Klemenčič nam v intervjuju v Objektivu z dne 10. 12. 2016 pojasni več novoletnih želja, katerih uresničenje bi pomenilo uveljavljanje pravne države, pravično in pravočasno sojenje, odgovornost pravobranilcev za njihovo malomarno opravljanje dela in končno uveljavljanje odgovornosti bančnikov za povzročeno bančno luknjo. V dokaz resnega namena, nam minister Klemenčič nato v medijih predstavi še zadevo Šilih, ki po 23-letni sodni kalvariji dočaka srečen konec in tožnika, zakonca Šilih, končno dobita opravičilo države in sožalje bolnišnice. Koliko pa znaša odškodnina, ki jo je iz javnega denarja plačala država, pa bo kot oseben podatek ostalo javnosti prikrito.

Nadaljujte z branjem→

Vojna med IMF in Evropsko komisijo (EK) izbruhne na približno pol leta, ko se pripravi novo poročilo o napredku oziroma uspešnosti izvajanja grških reform (beri: predvsem uspešnosti rezanja javnih izdatkov). IMF že nekaj let kritizira EK, da Grčiji postavlja nemogoče zahteve glede konsolidacije javnih financ. EK namreč od Grčije zahteva, da na srednji rok (10 let) dosega primarni presežek v proračunu v višini 3.5% BDP (t.j. presežek brez upoštevanja obresti na plačilo dolga).

Ta zahteva EK praktično temelji na znanstveni fantastiki. Barry Eichengreen in Ugo Panizza sta leta 2014 naredila raziskavo, kjer sta ugotavljala, koliko držav je bilo (v obdobju 1974-2013) sposobno dolgoročno vzdrževati primarni presežek nad 3% BDP. Na spodnji sliki lahko vidite, da je bilo v zadnjih 40 letih le 8 takih držav, kjer jim je uspevalo vzdrževati 10 let dolgo primarni presežek nad 4% BDP.

Nadaljujte z branjem→

Če koga zanima, spodaj je današnje predavanje (kliknite na sliko) na Filozofski fakulteti o fenomenu Trump oziroma širše o razumevanju vzrokov vzpona sodobnega populizma.

Moja teza je, da je vzpon populizma seveda odgovor na spremembe v okolju. Je odgovor na povečane frustracije in povečano anksioznost med ljudmi. Ključno je razumeti, kaj je privedlo do povečanja frustracij med ljudmi do te mere, da začenjajo (navidez) iracionalno glasovati za politike, ki jih bodo “nategnili” s politikami, ki bodo še poslabšale njihovo situacijo. Če bomo razumeli te vzroke, se lahko proti populizmu borimo oziroma lahko preprečimo, da preraste v globalni (tudi vojaški) spopad.

Zadeva se zdi dokaj podobna kot v primeru “zaščite”, ki jo nudi mafija lastnikom lokalov, le da na bistveno višji ravni (finančna industrija je danes ob farmacevtski industriji daleč največja mafija). Z majhno razliko, da v tem primeru lahko gre tudi za elemente korupcije. Treba bo spremljati karierne trajektorije vpletenih in njihove – konsolidirane – prihodke, pa se bo razkril odgovor tudi na to vprašanje.

A trojke v Slovenijo ni bilo. Dokument, ki smo ga pridobili, morda odgovarja na vprašanje, zakaj ne. Razkriva tudi, da je dal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec enemu od državnih organov oziroma institucij letos izjavo, v kateri je poudaril, da se je Slovenija pred trojko rešila le zaradi ene stvari – 1,5 milijarde evrov vredne zadolžitve v ameriškem finančnem skladu Pacific Investment Management Company (Pimco).

…

Kako je bil torej z grožnjo trojke v Sloveniji povezan Pimco, največji vzajemni obvezniški sklad na svetu? Zakaj bi dejstvo, da je ta odkupil za poldrugo milijardo slovenskih obveznic, lahko vplivalo na odločitev, da naša država nikoli ni zaprosila za mednarodno finančno pomoč? Kaj je v resnici mislil Jazbec?

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je današnja predstavitev (kliknite na sliko) iz javne tribune civilne družbe v Kopru o problematiki drugega tira. Predstavljeni so nekateri novi izračuni na podlagi spremenjenih dejstev. Plastično pokažem, zakaj nas bosta “davek na neumnost” (namerno neuspešna prijava na razpis za kohezijska sredstva februarja 2015, kjer smo izgubili okrog 300 mio € sredstev za gradnjo drugega tira) in “davek na naivnost” (prepustitev financiranja gradnje drugega tira zasebnemu kapitalu) stala dodatnih 1,340 mio € oziroma natanko za še en drugi tir po sedanji vrednosti.

Drugače rečeno, če minister Gašperšič leta 2015 ne bi “zamočil” CEF razpisa in če ne bi forsiral javno-zasebnega partnerstva kot načina financiranja drugega tira, bi lahko dodatno izgradili še en drugi tir oziroma privarčevali 1.34 milijarde €!!! Upam, da se s tem kriminalne aktivnosti ministrstva za infrastrukturo pokažejo v njeni pravi luči. Gre za kriminal milijardne razsežnosti. Ta milijarda bo komercialnemu investitorju izplačana bodisi skozi “podaritev” Luke Koper in Tovornega prometa SŽ, bodisi skozi letna plačila “nadomestila za razpoložljivost” (subvencije zasebnikom) oziroma skozi kombinacijo obojega.

Za tiste, ki ste zamudili Yanisa Varoufakisa v Zagrebu pred 10 dnevi. Dve uri in pol super štoparskega križarjenja skozi ruševine sodobne Evrope in skozi ruševine sodobnega sveta.

Wolfgang Münchau v Financial Timesu piše, da je italijanski izhod iz evra le vprašanje časa, kdaj bo na oblast prišla populistična vlada. Takrat se bo začel “samoizpolnjujoč” proces izstopa – zaradi bega denarja iz bank in ponorele cene zadolževanja. Edini način, da do tega ne pride, je kredibilna grožnja Italije Nemčiji, naj slednja spremeni svoj gospodarski kurz.

One day Italy will be led by a party in favour of withdrawal from the euro. When that happens, euro exit would turn into a self-fulfilling prophecy. There would a run on Italy’s banks and its government’s bonds.

Italy’s fate in the eurozone and the possibility of a President Marine Le Pen of France are two large threats to the eurozone and the EU. If Italy wants to stay in the euro, it needs to send a clear warning to Germany and the other northern European countries that the eurozone is set on a path of self-destruction unless there is a change of parameters.

Nadaljujte z branjem→

Zadnjih nekaj let se je ustvarila psihoza, da bosta avtomatizacija prizvodnje in roboti povsem izrinili večino manualnih del srednje kvalifikacije (glejte razvpitost knjig Martina Forda “Rise of the Robots” ter Erika Brynjolfssona in Andrewa McAfeeja “The Second Machine Age”). Jasno, delno se bo to zgodilo, tako kot je prva industrijska revolucija odpravila mnogi manualnih del. Toda ni odpravila služb. Nasprotno ustvarila je mnogo novih spremljajočih služb – denimo služb v dizajniranju in proizvodnji novih strojev na eni ter v operaterjih na strojih v proizvodnji in spremljajočih se dejavnosti (logistika) na drugi strani. Prva industrijska revolucija je ustvarila velik bazen novih zaposlitev, ki jih prej nismo poznali.

Podobno velja za sedanjo IT revolucijo, ki sicer z avtomatizacijo odpravlja nekaj tipov poklicev, vendar hkrati ustvarja nove – ena tretjina vseh služb, ustvarjenih v zadnjega četrt stoletja, ni obstajala pred tem, predvsem v IT sektorju. Hkrati s povečevanjem produktivnosti (in globalizacijo) se odpravlja intenzivnost zaposlovanja v industriji, povečuje pa se krepi delež služb v storitvenih dejavnosti. Nastajajo nove vrste služb zaradi spremenjenih potreb in načina življenja. Ker se življenjska doba podaljšuje, je velik potencial v storitvah in proizvodih za kvalitetno bivanje, dobro počutje in nego starejših.

Nadaljujte z branjem→

• New research suggests we need to stop worrying about robots taking our jobs – Lydia Dishman
• The Geopolitics of Populism – Danny Quah & Kishore Mahbubani
• The Economics of Regional Self-Esteem – Paul Krugman
• Make globalisation more inclusive or suffer the consequences – VoxEU
• The American Dream, Quantified at Last – David Leonhardt
• Severe Inequality Is Incompatible With the American Dream – Alana Semuels
• What Would It Take to Replace the Pay Working-Class Has Lost? – New York Times
• A Dilemma for Humanity: Stark Inequality or Total War – New York Times
• Don’t Cry Over Dead Trade Agreements – Dani Rodrik
• Economists Are Out. Goldman Is Back In – Justin Fox
• Economists Pretend They Don’t Pick Winners and Losers – Noah Smith
• A Plea for Semi-Permanent Government Deficits – Francesco Saraceno
• Best Economics Books of 2016 – Five Books interview