Vlada je prejšnji teden lansirala piarovsko kampanjo, s katero želi vzeti veter iz jader referendumski pobudi. Pustimo ob strani, da se je malce pozno spomnila te akcije, ko so podpisi za referendum že praktično zbrani, kar vladi preprečuje, da bi se na julijski “blending razpis” EU lahko prijavila na podlagi svojega zakona. To je pač cena dolge ignorance problema nasprotovanja javnosti konkretnim rešitvam vlade. Pustimo ob strani tudi dejstvo, da so večino argumentov za čim hitrejši začetek gradnje 2. tira pobrali iz mojih (naših) tekstov v zadnjih dveh letih, saj smo s kolegi Alešem Groznikom in Bogdanom Zgoncem (denimo tukaj, tukaj, tukaj) edini konsistentno zagovarjali ta projekt, ko so bili v vladi še globoko proti in naročali drage študije, ki naj bi dokazovale nepotrebnost drugega tira.

Nasprotno, jaz sem tega vladnega piarja za 2. tir vesel. Končno vlada ta projekt, za katerega smo se tako dolgo borili, podpira. Ne maram pa laži in manipulacij. In v tem vladnem piarovskem materialu sta od treh ključnih poudarkov (v spodnji sliki) dva povsem lažna. Ne držita, nista v skladu z resnico.

Prvi poudarek vlade, da se vladi s projektom 2. tir mudi, “ker se prejšnjim ni“, je všečen in najbrž tudi v skladu z resnico.

Zaplete pa se pri drugem poudarku, kdo bo imel največ koristi od 2. tira. Vladni piar pravi, da Luka Koper, kar pa ni v skladu z dejstvi. Kot sem že večkrat argumentiral z izračuni in narisal (glejte spodnjo sliko), glavni dobitnik od gradnje 2. tira ni Luka Koper, pač pa najprej Slovenske železnice oziroma njeno transportno podjetje SŽ-Tovorni promet, ki približno polovico svojih transportnih prihodkov ustvari na podlagi tovora, ki ga vozi v oziroma iz Luke Koper. Kot kaže spodnja slika, celotna logistična veriga vrednosti pretovora prek koprskega pristanišča za vsako tono pretovora v Kopru ustvari bruto prihodke v višini 29 evrov (podatki za 2014). Od tega dobi največ SŽ-Tovorni promet (10.2 evra na vsako tono, ki jo prepeljejo med Luko in državno mejo), sledi Luka Koper (8.6 evra na tono pretovora), preostala panoga (skupaj prek 300 podjetij) pa še za 11.5 evrov na tono.

Slika: Logistična veriga vrednosti pretovora prek koprskega pristanišča (2014, v € / tono)

Vir: Zaključni računi; Damijan (2012), Bole & Jere (2015)

2. tir se torej ne gradi za Luko Koper, pač pa za celotno logistično panogo. Luka Koper je le generator teh prihodkov oziroma dodane vrednosti (brez Luke teh prihodkov ne bi bilo), od česar pa celotna veriga zelo dobro živi. Multiplikator za bruto prihodke od vsake tone, ki se pretovori v koprskem pristanišču, je okrog 3.5, pri dodani vrednosti pa 2.4. Drugače rečeno, za vsak evro prihodkov Luke Koper v preostalem gospodarstvu ustvarijo še 2.5 evra dodatnih prihodkov. In za vsak evro dodane vrednosti, ki jo ustvari Luka, preostali del gospodarstva ustvari še za 1.4 evre dodatne dodane vrednosti. Brez Luke Koper teh prihodkov ne bi bilo in SŽ-Tovorni promet bi bil ob polovico svojih prihodkov.

Drugo neresnično dejstvo v vladni piarovski akciji pa je tretji poudarek, zakaj Mdžarsko zanima naš 2. tir. Tukaj vlada poskuša na vso silo upravičiti zelo drago vlogo Madžarske v finančni konstrukciji, pri čemer pa debelo zavaja z neresničnimi podatki. Pravi namreč, “ker je to njena najkrajša pot do morja“. To je zelo debela laž. Čudno, da si avtorji teh oglasov in njihov naročnik (ministrstvo za infrastrukturo) niso šli prej pogledat dejstev. Namreč, hrvaško pristanišče Rijeka, ki je bilo zgodovinsko prvo pristanišče Madžarske (pristanišče in železniško povezavo do njega je izgradila tedanja prestolnica Budimpešta), je po železnici za 27 km bližje od Kopra, po cesti pa za 62 km bližje. Če ne drugače, so to da ugotoviti na vsaki spletni strani s transportnimi razdaljami, denimo na tej:

Razdalje po železnici:

• Koper – Budimpešta: 463 km
• Rijeka – Budimpešta: 436 km
• Razlika: 27 km

Razdalje po cesti:

• Koper – Budimpešta: 568 km
• Rijeka – Budimpešta: 506 km
• Razlika: 62 km

Iz tega vidika apeliram na vlado, da – če že mnogi zagovorniki referenduma in zbiratelji podpisov debelo manipulirajo s številkami – naj se vsaj vlada drži dejstev.

No, ampak če v finančno konstrukcijo za 2. tir vlečeš Madžarsko, kar bi bilo po izračunih na podlagi uradnih podatkov najmanj za 120 mio evrov dražje, kot če bi si ta denar izposodili na finančnih trgih, in če tega ne znaš niti dobro argumentirati, potem so zgornje neresnice najbrž le zelo pritlikave manipulacije, glede katerih se nihče ne sekira.

Pa bi se morali. Kam pa pridemo, če vsi vsepočez lažejo?