Bine Kordež

Pred dnevi sva na teh straneh z Damijanom objavila nekaj tekstov na temo izgubljenega desetletja, v katerih sva izpostavila nekoliko različne poudarke. Sam sem praviloma bolj optimističen in zaradi določenih pozitivnih premikov vseeno nekoliko skeptičen do izraza “izgubljeno desetletje”. Glede na standardne podatke ter običajno negativne ocene aktualnih razmer, pa se je večina (če ne kar vsi) vsekakor bolj strinjala z navedbami Damijana o tem, da je bilo preteklo desetletje v ekonomskem smislu za Slovenijo “izgubljeno”. Pri tem bi vseeno izpostavil, da termin “izgubljeno desetletje” seveda ni nek enoznačen ekonomski pojem in razumeli ga bomo vedno na različne načine.

Nadaljujte z branjem→

Glede nenavadne kreditne pogodbe med 32-letno državljanko Bosne in Hercegovine iz Republike Srbske in stranko SDS v višini 450,000 tisoč evrov so praktično vsi mediji, politični predstavniki in celo predsednik Računskega sodišča pozabili na zanimivo podrobnost te nenavadne kreditne pogodbe. In sicer, da zakon o političnih strankah (ZPoIS, Ur.l. št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) izrecno prepoveduje financiranje strank iz tujine oziroma s strani tujih podjetij in tujih državljanov. (*) Sedmi odstavek 21. člena ZPoIS pravi:

Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.

Nadaljujte z branjem→

Za tiste, ki ne berete portala Državnega zbora: v četrtek je na zahtevo Levice sklicana nujna seja Komisije za nadzor javnih financ z zelo zanimivo točko dnevnega reda, in sicer “Zahteve Republike Madžarske v zameno za sodelovanje pri gradnji drugega tira proge Koper–Divača“.

Glede na to, da gre za iz vidika interesa javnosti ter transparentnosti in skupnih stroškov gradnje drugega tira za davkoplačevalce izjemno pomembno temo, v nadaljevanju objavljam gradivo za sejo Komisije (KNJF). Marsikomu bodo ob tem stopili lasje pokonci. Dejansko vladni podmizni dogovor z Madžarsko prinaša natanko to, česar smo se bali. Zdaj pa je glavna nevarnost, da vlada ta za državo in davkoplačevalce škodljiv podmizni dogovor v obliki mednarodne pogodbe na hitro potisne skozi Državni zbor.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Energetski koncept Slovenije (EKS) je gradivo za javno razpravo, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo (MI) pripravljalo več kot dve leti in končno predstavilo javnosti v začetku decembra lani. Na podlagi tega gradiva in pripomb iz javne razprave naj bi vlada sprejela Resolucijo o energetskem konceptu Slovenije, ki bi jo v končni fazi sprejemal parlament in ki bi jo lahko preverjali na posvetovalnem referendumu.

To je pomemben dokument, saj naj bi v njem opredelili tudi investicije na področju energetike za obdobje do leta 2050, ki bodo znašale preko 10 milijard eur (to je moja ocena, teh zneskov ni videti v teh gradivih). Če se spomnimo, na podlagi takih dokumentov se je gradil TEŠ6, zato je pomembno, da ga javnost pred sprejetjem dobro pretrese.

Nadaljujte z branjem→

In my view the biggest obstacle to the advance of macroeconomics is the hegemony of microfoundations.

…

Imagine a DSGE model, ‘estimated’ by Baynesian techniques. To be specific, suppose it contains a standard intertemporal consumption function. Now suppose someone adds a term into the model, say unemployment into the consumption function, and thereby significantly improves the fit of the model. It is not hard to think why the fit significantly improves: unemployment could be a proxy for the uncertainty of labour income, for example. The key question becomes which is the better model with which to examine macroeconomic policy: the DSGE or the augmented model?

Nadaljujte z branjem→

Dani Rodrik je tik pred novim letom objavil 10 zapovedi za ekonomiste in 10 zapovedi za neekonomiste. Četrta izmed zapovedi za neekonomiste se glasi:

Do not let math scare you; economists use math not because they are smart, but because they are not smart enough.

Iz tega se je nato (najprej na twitterju in nato na blogih) razvila živahna razprava med ekonomisti, kaj je Rodrik s tem mislil. Je želel – v “antimatematičnem” sentimentu – povedati, da se ekonomisti skrivajo za matematiko, ker niso dovolj bistri, da bi znali ubesediti ekonomske koncepte (“modele”)? Denimo filozofi, sociologi, psihologi, antropologi itd. so razvili izjemno kompleksne koncepte, kompleksnejše od ekonomskih, vendar jih znajo – za razliko od ekonomistov – lepo ubesediti. Ali pa, kot gre alternativna razlaga tega, “kaj je želel pesnik (Rodrik) povedati” – v smeri, da je znanje matematike pri ekonomistih prešibko?

Nadaljujte z branjem→

• What Happens to Bannonism After Bannon? – John Cassidy
• Where modern macroeconomics went wrong – Joseph Stiglitz
• Ending the microfoundations hegemony – Simon Wren-Lewis
• Household inequality and the consumption response to shocks – Amromin et al
• Minimum Wages, Monopsony and Towns – Simon Wren-Lewis
• Inequality, Imperialism, and the First World War -Branko Milanovic
• Faust on the Potomac – Paul Krugman
• Why Low Inflation Is No Surprise – Brad DeLong
• How to Count Citations If You Must – Stochastic Trend
• Wanted: A Unifying Theory of Behavioral Economics – Bloomberg
• Clear and Precise Scientific Communication – Paul Romer
• Economics and the human instinct for storytelling – Robert Shiller
• What Economists Need from their Readers – Tim Taylor

Gre za zgodbo ali je bila sanacija slovenskih bank leta 2013 pretirana ali ne, kar bi lahko razkrila revizija Računskega sodišča na podlagi septembra lani sprejetega zakona. Na Siolu so pred časom razkrili pritiske ECB in danes še pritiske IMF na slovensko vlado, naj ne sprejme tega zakona. Češ da bi to omajalo neodvisnost slovenske centralne banke.

V bistvu pa gre zgolj za vprašanje ali je Banka Slovenije manipulirala izide stresnih testov, da bi lahko izbrisala vse lastnike (tudi podrejenih obveznic), posledično pa, da bi se bilo za sanacijo treba čim bolj zadolžiti. Ključno, čeprav zgolj retorično, vprašanje na podlagi te revizije pa bo, ali so glavni akterji te dubiozno izpeljane bančne sanacije “narodni izdajalci” ali “heroji mednarodnega kapitala”.

Slovenski precedenčni case pa bi lahko odprl podobne zahteve po reviziji tudi na Irskem, v Španiji, Portugalski in Grčiji. Glede slednje je sicer že znano, da je IMF podtaknil svojega človeka v grški statistični urad, ki je nato pomagal ustvariti “dogodek” (visoko prikazan javni dolg), ki je prepričal članice EU, da je Grčiji treba “pomagati” (v resnici pa francoskim in nemškim bankam).

Nadaljujte z branjem→

Ne glede na to, da jo je ob skrajno dvomljivi utemeljitvi ravnokar dobila, ob letu osorej bo imela Luka Koper naslednjo novo upravo. In nov nadzorni svet. Tudi NLB in Zavarovalnica Triglav bosta dobili novi vodstvi. Predsednik uprave Slovenskih železnic se je doslej izkazal kot prilagodljiv mož in se utegne obdržati. Prav tako kot vodstvi Petrola in Telekoma, čeprav je v teh primerih to videti manj zanesljivo, najmanj posamične kadrovske spremembe pa – najbrž šele leta 2019 – neizogibne. Seveda pa bosta pred vsemi temi – in drugimi – menjavami v državnih podjetjih najprej zamenjana nadzorni svet in uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki v imenu vlade (in načeloma za račun davkoplačevalcev) upravlja državno srebrnino.

Vir: Vojko Flegar, Dnevnik