Česa se bojita ECB in IMF glede revizije poslov Banke Slovenije?

Gre za zgodbo ali je bila sanacija slovenskih bank leta 2013 pretirana ali ne, kar bi lahko razkrila revizija Računskega sodišča na podlagi septembra lani sprejetega zakona. Na Siolu so pred časom razkrili pritiske ECB in danes še pritiske IMF na slovensko vlado, naj ne sprejme tega zakona. Češ da bi to omajalo neodvisnost slovenske centralne banke.

V bistvu pa gre zgolj za vprašanje ali je Banka Slovenije manipulirala izide stresnih testov, da bi lahko izbrisala vse lastnike (tudi podrejenih obveznic), posledično pa, da bi se bilo za sanacijo treba čim bolj zadolžiti. Ključno, čeprav zgolj retorično, vprašanje na podlagi te revizije pa bo, ali so glavni akterji te dubiozno izpeljane bančne sanacije “narodni izdajalci” ali “heroji mednarodnega kapitala”.

Slovenski precedenčni case pa bi lahko odprl podobne zahteve po reviziji tudi na Irskem, v Španiji, Portugalski in Grčiji. Glede slednje je sicer že znano, da je IMF podtaknil svojega človeka v grški statistični urad, ki je nato pomagal ustvariti “dogodek” (visoko prikazan javni dolg), ki je prepričal članice EU, da je Grčiji treba “pomagati” (v resnici pa francoskim in nemškim bankam).

Na Siol.net smo pridobili nove dokumente, ki dokazujejo, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec proti vladi in državnemu zboru ni hujskal le Evropske centralne banke (ECB), ampak, kot kaže, tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).

Gre za dopis z oznako zaupno, ki so ga iz IMF ministrstvu za finance poslali 16. maja 2017. V njem so izrazili ostro nasprotovanje sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije.

Kot je znano, je vlada zakon o Banki Sloveniji sprejela mesec dni prej, aprila 2017, državni zbor pa ga je izglasoval v začetku septembra. V slovenski centralni banki mu ostro nasprotujejo, saj bo zakon računskemu sodišču omogočil tudi pregled ukrepov, ki jih je izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013.

To pa bi lahko dalo dokončni odgovor na vprašanje, ali je Slovenija za reševanje domačih bank takrat porabila preveč denarja.

Preberite več na Siolu

One response

  1. Vse bolj kaže, da je bila slovenska bančna sanacija leta 2013 podobna operaciji v Grčiji in drugod v Evropi, ko so ugledne mednarodne inštitucije z manipulacijami in pritiski preko “dogodkov” izsilile reševanje (pre)zadolženih držav na način, da so davkoplačevalci iz vse Evrope poplačevali terjatve privatnih velikih evropskih bank. V našem primeru smo to sami plačali, zato imamo pravico tudi nadzirati, kako se je postopek izvajal. Za češnjo na torti so morale zadolžene države pod ceno prodajati svoje premoženje, kupci pa so bili iz istega sveta, ki so pravkar dobili poplačane vse svoje rizične terjatve z velikimi dobički in so tako imeli dovolj svežega denarja za take nakupe.
    Ni kaj, veliki finančni kapital zna v pomanjkanju pravih investicijskih priložnosti najti nove, inventivne in dobičkonosne finančne operacije. Po domače pa se jim reče nateg in tistim, ki to mirno prenašajo, nategnjenci, po slovensko butalci.

%d bloggers like this: