Spodnja slika kaže, da je normalni porod v zasebnih bolnišnicah v ZDA dražji, kot pa stane luksuzni paket v St. Mary’s Hospital, kjer rojevajo britanske princese in kjer je včeraj rodila tudi vojvodinja Kate Middleton. Kar pomeni, da v ZDA bodisi rojevajo same prince ali pa da prosti trg pri zdravstvenih storitvah ne deluje najbolje (konkurenca ne zniža cen na raven, kjer so dobički enaki nič, pač pa so očitno marže ameriških porodnišnic astronomsko visoke). Ob tem morate upoštevati, da se cena poroda v ZDA iz 10,000 dolarjev poveča na okrog 30,000 dolarjev, ko prištejete še predporodno in poporodno nego v porodnišnici.

Za primerjavo: tarifa za normalen porod v slovenskih bolnišnicah znaša med 1,000 in 1,500 evrov (UKC ima določeno višjo tarifo), vendar je rojevanje pri nas zastonj za vse. Za “luksuzni paket” z lastno sobo za 3 dni pa v Postojni (najboljši porodnišnici pri nas) doplačate okrog 500 evrov.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Na žalost je Hans Rosling, človek, ki je statističnim podatkom vdihnil življenje, lani umrl. Zadnjih nekaj let pred smrtjo je delal na knjigi Factfulness, s katero je hotel pokazati oziroma nas prepričati, da moramo naša stališča utemeljiti na dejstvih. In ko to naredimo, postane svet nenadoma bolj prijazen, manj negativen, naši strahovi in teorije zarote se razblinijo na dejstvih. Oziroma kot pravi podnaslov knjige: “The stress-reducing habit of only carrying opinions for which you have strong supporting facts.”

Roslingov Factfulness ni samo nasprotje “fakenews“. Factfulness ni samo frontalni napad na “fakenews“. Factfulness je napad na naše inherentne porive, naše notranje tendence, da intimno raje verjamemo negativnim novicam. Da raje verjamemo slabo pojasnjenim in zato rahlo misterioznim dogajanjem, ki jim v odsotnosti polnih informacij vdihnemo neko lastno življenje z negativno konotacijo. Factfulness je napad na nas osebno. Napad na našo tendenco, da želimo ustvarjati “fakenews“, živeti v svetu “fakenews” in verjeti “fakenews“.

Factfulness je ena najpomembnejših knjig sedanjega časa. Knjiga, ki želi spremeniti naš odnos do resnice prek preprostega dejanja – upoštevanja dejstev. Težka misija. Nadaljujte z branjem→

• Why economists like free trade but politicians don’t – Alan Blinder
• How the Loss of Union Power Has Hurt American Manufacturing – New York Times
• Diminished expectations: Economists still lack a proper understanding of business cycles – The Economist
• On Equilibrium in Economic Theory – Uneasy Money
• Equilibrium Selection, Observability and Backward-stable Solutions – Brad DeLong
• Interest-Growth Differentials and Debt Limits in Advanced Economies – Philip Barrett
• Functional Finance and the Debt Ratio—Part III – Scott Fulwiler
• Econ Majors Graduate With a Huge Knowledge Gap – Noah Smith
• No Worker Left Behind – Laura Tyson & Lenny Mendonca
• Why Democracy Fails to Reduce Inequality – ProMarket
• A neo-Fisherian experiment that hedges its New Keynesian bets – longandvariable
• Mexico and Its Workers Didn’t Hit the Jackpot With Nafta – Bloomberg

Stanko Štrajn

Na E-portalu javnih naročil je v postopku javnega naročanja št. JN009377/2017-B01 DRI d.o.o. objavil naslednjo odločitev 351-1/18-SNR-76, da ni izbral nobene ponudbe:

Nadaljujte z branjem→

Maks Tajnikar

Za REALISTIČNO PRIHODNOST

Kapitalizma ni mogoče ukiniti. Kapitalizem temelji na nujnosti obstoja kapitala, ki je nastala z industrijsko revolucijo in pojavom »stroja«. Sodobni razvoj novih tehnologij, proizvodov in storitev je le povečal potrebo po kapitalu in zaostril razkorak med bogastvom, nastalega iz lastnine kapitala, in bogastvom iz dela. Ker ta razkorak predstavlja grožnjo kapitalizmu, ki se občasno in začasno rešuje s krizami, mora strategija razvoja sodobne družbe spodbujati vse tiste oblike družbene intervencije, ki po eni strani zmanjšujejo posledice razkoraka med bogastvom in revščino ter so po drugi strani atraktivne tudi za kapital, ker mu omogočajo rast. Vse poteze politike, s katerimi poskušamo krize reševati tako, da odpravljamo kapitalizem, so zgodovinsko obsojene na neuspeh in vzrok za pojav še večjih kriz. Zato so danes lahko uspešne zgolj socialne demokracije, a ne tiste iz prejšnjega tisočletja.

Nadaljujte z branjem→

Marko Golob

Nekateri so se splašili, da se je krepka rast BDP v evro območju, ki se je pravzaprav okrepila šele v drugi polovici 2017, hitro upehala. Gavyn Davies, odličen komentator Financial Timesa, je naredil dober zapis, pri čemer največ pove ta spodnja slika glede kratkoročne ocene / napovedi gibanja tekočega BDP (Fulcrum Nowcast). Slika kaže popešitev evrske rasti po avgustu lani iz povprečno 2.5-odstotne rasti na krepkih 3.5% med novembrom lani in sredino februarja letos (modra črta, sveto modro polje naokrog je interval zaupanja). Zadnja dva meseca pa je evrska rast strmoglavila za kar dve tretjini na raven dolgoročnega povprečja (okrog 1.2 do 1.4%). V Nemčiji se je rast spustila zgolj na 1% na medletni ravni in prižigajo se oranžni alarmi.

Slika 1: Ocena tekoče rasti BDP v evro območju (letna stopnja rasti, v %)

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Da je izvoz najbolj vitalen del našega gospodarstva, seveda ni nobenega dvoma. Če je zadnja leta naraščal po okoli 5 % letno, je bil lanski porast celo 13 % in tudi prvi letošnji podatki kažejo, da se visoka rast nadaljuje. Lani je bil presežek tekočega računa že skoraj 3 milijarde evrov, samo izvoza blaga in storitev pa celo preko 4 milijarde več kot uvoza. To pomeni, da smo samo v enem letu ustvarili takšen obseg presežnih prilivov, s katerimi lahko odplačujemo obveznosti do tujine ali v tujini ustvarjamo finančne rezerve. Seveda pa so takšne ugodne številke zelo pogosto tolmačene, kot da z izvozom ustvarjamo 70 in tudi več odstotkov BDP. Da skoraj pretežni del vsega kar ustvarimo, realiziramo v tujini. Takšne izjave ponavljajo politiki, mediji, gospodarstveniki, pa tudi kakemu profesorju ekonomije se je že “zareklo”.

Nadaljujte z branjem→