Razlogi za neuspešnost oddaje javnega naročila DRI za izdelavo podpornega informacijskega sistema

Stanko Štrajn

Na E-portalu javnih naročil je v postopku javnega naročanja št. JN009377/2017-B01 DRI d.o.o. objavil naslednjo odločitev 351-1/18-SNR-76, da ni izbral nobene ponudbe:

DRI_razpis

Gospodarno in transparentno vodenje investicijskih projektov, ki jih v imenu in za račun Slovenije kot neposredni ali posredni proračunski uporabniki vodijo javni naročniki, vsekakor nujno potrebuje podporo informacijskega sistema. Brez sodobne informacijske podpore vodenja, spremljanja in nadzora izvajanja investicije ni mogoče obvladovati velikih investicij. Potrebo po ustreznem informacijskem sistemu za podporo portfeljskim projektom bi morale zaznati vse nadzorne institucije države, ki so odgovorne za smotrno, namensko in zakonito uporabo javnega denarja. Dejstvo, da je DRI pred tremi leti objavil razpis za oddajo naročila za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v ocenjeni vrednosti 2.000.000 evrov, dokazuje, da gre za potrebo razvoja zares potrebnega orodja, ki bi javnim investitorjem omogočilo ne le obvladovanje načrtovanja in izvajanja gradbenih del, temveč tudi finančni nadzor nad investicijo in velike finančne prihranke zaradi večje racionalnosti izvajanja vseh faz investicije.

Zakon o javnem naročanju natančno določa temeljna načela javnega naročanja in predpisuje vse postopke javnega naročanja, s ciljem zagotoviti zdravo konkurenco med ponudniki storitev, gospodarno rabo javnega denarja in pravno varnost vsem udeležencem postopkov. Javni naročnik mora z razpisnimi pogoji v okviru zakonskih možnosti opredeliti vse pogoje za oddajo pravilnih in popolnih ponudb, natančno določiti predmet naročila z jasno opredelitvijo zahtevanih lastnosti, kvalitete in kvantitete, kriterije za izbor najugodnejšega ponudnika, roke izvedbe, garancije za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti in garancije za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijskih rokih, roke in način plačevanja opravljenega dela, način nadzora kvalitete, rok prevzema izvedenih del, ter druge obveznosti ponudnika v zvezi z izvedbo naročenega javnega naročila.

Da bi naročnik zadostil zakonskim zahtevam mora najprej sam strokovno vedeti, kaj sploh potrebuje, kaj naroča in koliko je za svoje potrebe sposoben in pripravljen plačati. Vedeti mora, kakšne sposobnosti mora imeti ponudnik, da mu naročnik lahko zaupa za javni denar opraviti naročeno delo. Če naročnik sam nima ustreznega znanja, da bi lahko pripravil ustrezno razpisno dokumentacijo, mora pač poiskati strokovno pomoč, ki potrebno znanje ima, da mu pripravi kvalitetno razpisno dokumentacijo. Če naročam gradnjo hiše, moram bodisi biti projektant, da znam narisati PGD in PZI projekte, ki definirajo predmet bodočega naročila, zahtevano kvaliteto in druge pogoje gradnje hiše, ki jo nameravam naročiti. Če pa nisem projektant, potem moram pripraviti projektne pogoje in določiti, kako veliko hišo potrebujem, koliko nadstropij naj ima, naj bo lesena ali zidana klasično, ali naj bo montažna in kar je temu podobnega. Po mojih potrebah in željah, mi bo strokovno sposoben projektant pripravil projekte, ki bodo definirali predmet mojega naročila.

Če je razpisna dokumentacija narejena nestrokovno, površno, malomarno ali celo namerno tako, da se na razpis upa prijaviti samo ponudnik, ki je že vnaprej dogovorjen z naročnikom, da bo za javni denar izpolnil naročilo, bo pričakovana najugodnejša in edina ponudba seveda zelo draga in daleč od konkurenčne. V takšnih javnih naročilih kvaliteta ni pomembna, ker naročnik pravzaprav naročenega predmeta niti ne želi, temveč išče in potrebuje le opravičilo za črpanje javnega denarja, kar je izvor vseh mogočih korupcijskih tveganj in roparskega plenjena javnega denarja, ki je zaradi pomanjkljivega nadzora pristojnih nadzornih institucij vabljiv plen različnih lobijev, katerih skupni imenovalec je politična zaščita odgovornih oseb javnih naročnikov. Ali te osebe uživajo zaščito zato, ker so s kom v sorodstvu, ali v prijateljskih razmerjih, ali gre nemara za kakšne ljubezenske vezi enakospolnih, ali različnospolnih partnerjev, ali pa je zaščita plačana s protiuslugami, niti ni pomembno. Pomembno je le dejstvo, da javni interes trpi škodo, ker tovrstne združbe javnih funkcionarjev s kriminalno naravnanimi ponudniki letno enormno oškodujejo državni proračun.

Ko se kakšen takšen primer, kot recimo primer makete drugega tira Divača – Koper, razkrije, je predsednik vlade sicer zelo jezen, a ne razreši ne ministra, ne njegovega državnega sekretarja, direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko pa za kazen mirno nadaljuje vodenje nadzornega sveta DRI d.o.o. in vodenje direkcije za infrastrukturo, ki do sedaj vodi gradnjo drugega tira Divača – Koper.

In vendar. Kaj se je zgodilo, da je DRI d.o.o. v nasprotju s pričakovanji zavrnil drago ponudbo edinega ponudnika, ki bi lahko prevzel naročilo za visok znesek, pri čemer glede na razpisne pogoje niti ni bilo jasno, kaj naj bi za ta denar kreiral, še manj pa, kako bi ta kreacija pripomogla k večji gospodarnosti in transparentnosti vodenja javnih investicijskih projektov. Zakaj DRI d.o.o. ni dokončal makete, ki jo je opredelil v predmetnem javnem naročilu, če pa je vse kazalo, da je potrebno narediti le še piko na i in oddati edinemu ponudniku naročilo, kar bi zagotovilo možnost črpanja visokih zneskov javnega denarja po logiki klovnov v cirkusu, ki so oznanili: » Tukaj se malo dela, toda se veliko zasluži.«

Kdor je spremljal postopek oddaje naročila št. JN4439/2015 in ponovitev le tega pod številko JN009377/2017-B01 na e-portalu javnega naročanja, je lahko opazil nenavadno veliko število vprašanj in kritičnih pripomb na razpisno dokumentacijo. Veliko število vprašanj in pripomb na e-portalu pri posameznem javnem naročilu je tipičen znak, da je zadevno javno naročilo slabo pripravljeno in da naročnik ni dovolj kvalitetno pojasnil predmeta javnega naročila in robnih pogojev za potencialne ponudnike. Pri tem konkretnem javnem naročilu je DRI d.o.o. vprašanja in kritike povsem ignoriral in pavšalno odgovarjal, da naročnik razpisnih pogojev ne bo spreminjal in namesto argumentiranih pojasnil postopek javnega naročila prekinil.

Po več kot dveh letih od prekinitve prvega naročila je nato naročnik DRI d.o.o. začel postopek znova, pri čemer pa razpisne dokumentacije ni izboljšal in ni upošteval množice strokovno utemeljenih pripomb in vprašanj iz prvega razpisa.

V nadaljevanju ponovno obujenega postopka bi naročnik moral upoštevati utemeljene predloge ponudnikov, če jih ni znal argumentirano zavrniti. Rezultat vztrajanja pri nedorečeni razpisni dokumentaciji je bila ena sama ponudba, ki je po ugotovitvah naročnika vsota vseh mogočih napak v ponudbi, zaradi česar je naročnik to ponudbo kot nedopustno zavrnil. (Primerjajte obrazložitev odločitve v navedenem linku e-javnih naročil, ki je naveden v uvodnem odstavku tega članka.)

Očitno je, da se ponudniki, ki resno in odgovorno jemljejo svoje delo, na tak razpis niso upali prijaviti, ker so ocenili, da je preveč tvegano sploh konkurirati, če z naročnikom ni vzpostavljenega prijateljskega sodelovanja, v katerem bo naročnik z veseljem porabil javni denar, ne da bi pridobil uporabno in dobro programsko opremo za vodenje investicij. Smisel ravnanja naročnika je želja omogočiti prijateljskemu ponudniku dober zaslužek za neuporaben program. Seveda, kdor takšnega prijateljskega razmerja nima dogovorjenega, s oddajo ponudbe preveč tvega, kajti sprejel bi naročilo, za katerega sploh ne ve, kaj naj naredi, še manj pa ve, kaj naročnik naroča in kakšne bodo posledice, če naročila ne bo mogoče izpolniti. Zadeva je bila očitno tako prozorna, da se je naročnik DRI d.o.o. – po blamaži direkcije DRSI v zvezi z javnim naročilom za maketo drugega tira – očitno v zadnjem trenutku ustrašil in si ni upal oddati naročila ponudniku, ki si je dovolil in drznil predložiti tako pomanjkljivo in slabo ponudbo. Povedano drugače. Naročnik DRI d.o.o. se ni upal oddati naročila, ki bi v javnosti doživela neslavno usodo makete drugega tira Divača – Koper.

Epilog skoraj triletnega oddajanja tega naročila je dejstvo, da največji (in edini) državni inženir infrastrukturnih projektov še vedno ne razpolaga z nujno potrebno programsko opremo za vodenje investicij in da tudi nič ne kaže, da jo bo v doglednem času dobil. Namreč iz odločitve, da se razpis ponovi, ni mogoče zaključiti, da se bo v tretjem poskusu množica skoraj 300 inženirjev na DRI d.o.o. na čelu z upravo (Jure Kač in Tadej Veber), pod nadzorom predsednika nadzornega sveta Damirjem Topolkom premislila in za javni denar izvedla transparenten, strokovno dobro pripravljen razpis javnega naročila za izdelavo programske opreme, potrebne za spremljanje in vodenje javnih investicij. Očitno je, da DRI d.o.o. nima potrebe, da bi kvalitetno programsko opremo pridobil, pač pa ima potrebo nenadzorovano in neodgovorno trošiti javni proračunski denar. Nenazadnje pa je očitno, da za svoje ravnanje nihče ne odgovarja, saj predsednik vlade raje odstopi, kot da bi terjal odgovornost svojih podrejenih funkcionarjev. Zato res ni mogoče pričakovati, da bo ponovljen razpis pripravljen v skladu z Zakonom o javnem naročanju in izveden v javno korist.

One response

  1. Če se osredotočimo samo na strokovno/tehnične razloge, da se tovrstnih naročil ne da enostavno izvesti, je problem vsekakor tudi v sistemu javnih naročil. V tem smislu je zelo obetaven drugi pristop naročanja, in sicer »pred-komercialno naročanje«. Primer je zelo lepo opisan na povezavi
    https://uporabna-informatika.si/index.php/ui/article/download/2/1
    Seveda pa tudi ta model sloni na strokovnosti in poštenju, kar pa je pri nas vse prej kot pravilo.
    Namesto, da politika sprejema posebne zakone za gradnjo 2 tira, bi se morala ubadati predvsem s takimi (sistemskimi) problemi in jih seveda učinkovito reševati.

%d bloggers like this: