Huh, kdaj bomo pri nas dobili kakšnega tako inteligentnega novinarja, kot je Martin Sandbu v Financial Timesu? (pri čemer ima za šefa podobno brilijantnega komentatorja Martina Wolfa) Njegova analiza posledic Brexita za V. Britanijo je brilijantna. Že začel je z genialnom zapisom, da je bil Brexit, že dolgo preden se je zgodil, “rešitev v iskanju problema“. Sandbu:

Long before it acquired the name of Brexit, the project of making the UK leave the European Union was a solution in search of a problem.

No, Sandbu je lepo izpeljal zgodbo, da za Brexit v bistvu ni kriva EU, pač pa želja po britanskem ekscepcionalizmu. In bolj ko ji je EU z raznimi proračunskimi rabati in drugimi izjemami (Schengen, evro, etc.) to dopuščala, bolj je bila Britanija samosvoja in razvijala svoj ekonomski model kot nekakšen hibrid med evropskim in ameriškim. S precej večjim poudarkom na ameriškem. In v oblikovanju tega (samo)svojega modela ga je zapeljala skrajno v ekstrem ekonomske neenakosti in družbene polarizacije. In to nakopičeno nezadovoljstvo s socialnimi rezultati tega modela je botrovalo večinskemu glasu za Brexit. Za spremembo.

Paradoksalno pa je, da bo po Brexitu Britanija morala reformirati svoj ekonomski model, če ne želi razpasti na manjše enote, in ga narediti bolj socialnega. Torej evropskega. Z bežanjem iz EU bo Britanija dejansko morala drseti v Evropo.

Nadaljujte z branjem→

Razlika v spodnjih dveh krivuljah distribucije dohodkov ni samo v davkih. V prvih 35 letih (1946-1980) so imele ZDA zelo progresivno dohodnino in praktično celotna populacija je bila deležna podvojitve dohodkov. V drugih 35 letih (1980-2014) so republikanski predsedniki tekmovali v zniževanju davčne progresije, demokratski pa so jo le malenkostno popravljali navzgor. To je bilo zlato obdobje za zgornji 1% populacije, katerga dohodki so se povečali tudi za 6-krat. Toda polovici prebivalcev se v 35 letih dohodki niso premaknili z mrtve točke, naslednjim 40% populacije med 50 in 90 centilom) so se dohodki največ povečali za polovico, naslednjim 9% (med 90 in 99 centilom) so se dohodki največ podvojili. Zgornji 1 % je pač odnesel vso smetano. Dobro za elito, katastrofa za družbo.

Nadaljujte z branjem→

Zjutraj me je na poti v vrtnarijo prijetno presenetil glasbeni izbor na Radio.si. Lepa slovenska muzika. Bort Ross in nato še Zala Kralj & Gašper Šantl.

Nadaljujte z branjem→

Ustavna presoja rebalansa proračuna, ker naj bi vlada z njim kršila ustavno določilo glede spoštovanja fiskalnega pravila, je kapitalna neumnost. Prvič, ker zanjo ni pravne osnove, saj rebalans proračuna ni zakonski akt (vendar naj se s tem ukvarjajo pravniki). Drugič pa, ker je ekonomska osnova za samo fiskalno pravilo povsem gnila, se spreminja v odvisnosti od predpostavk in ker je to, ali je vlada spoštovala fiskalno pravilo, mogoče ugotoviti šele z nekajletnim zamikom po koncu fiskalnega leta, ko so na voljo že bolj konsistentne ocene.

Samo fiskalno pravilo določa, da morajo biti javne finance srednjeročno (preko celotnega poslovnega cikla) uravnotežene (brez upoštevanja dolgoročnega zadolževanja). Po tej opredelitvi mora država strukturni primanjkljaj iz recesije nadomestiti v času konjunkture. Ta opredelitev je povsem smiselna, problem pa je formula, po kateri se izračunava strukturni saldo. Klučni problem je v izračunu strukturnega primanjkljaja, ki temelji na izračunu proizvodne vrzeli (output gap), ta pa na oceni potencialnega outputa. Statistične metode (HP filter ali produkcijska funkcija), ki se uporabljajo za oceno potencialnega outputa, so namreč povsem nezanesljive. In ocene proizvodne vrzeli (ter posledično strukturnega salda proračuna), ki jih za posamezno državo izračunavajo uradniki Evropske komisije (EK), so (1) brez izjeme za vsako leto povsem napačne in jih EK za nazaj popravlja, in (2) te ocene se drastično (za nekaj desetink in celo odstotnih točk) razlikujejo od ocen drugih inštitucij (OECD, IMF) za isto državo.

Nadaljujte z branjem→

• Alan Krueger helped make life better for millions who will never know his name – Larry Summers
• Mourning the Loss of Alan Krueger – Paul Krugman
• Responding to some of the critiques of our paper on secular stagnation and fiscal policy – Larry Summers
• Capitalism Needs Elizabeth Warren – The New York Times
• Austerity is Defunct – Economic Principals
• Introductory Econ Textbooks: A Different Take on the Issues – EconoSpeak
• When the dismal science is getting you down – Women in Economics at Berkeley
• Reentry from Out of the Labor Market – Tim Taylor
• Monetary policy in times of uncertainty – VoxEU
• The deep roots of development – Growth Economics
• Formal and actual similarities between climate change and global inequality, and suboptimality of the nation-state – Branko Milanovic
• The Fall in China’s Current Account Surplus Was Not Replicated Across Asia – Brad Setser

Tako je. Vedno, ko za vikend pridemo domov v Lomanoše, kar je zelo pogosto, je ista zgodba. Po pozdravnem pelinkovcu in narezku vedno zaidemo v glasbeno podložene debate (…kjer se s sestro seveda vedno, ampak vedno zaciklava na relaciji do našega Princa teme). Ker je pač Emil star roker. In ker Emil priznava samo Val 202 (veliki stari radio Iskra (iz leta 1947 ali tam nekje) spodaj v delavnici igra samo eno postajo, zašvasan je na Val 202; ne me vprašati, kako mu je to uspelo) in ker je na Valu glavna faca Miha Šalehar, pač zadnje čase pogosto poslušamo Hamota, Šaleharjevega brata. In ta priredba Šifrerjeve Stoj Marija je zelo dobra. Čeprav, hm, se težko odločim, katera mi je boljša (pa nisem fan Šifrerja po albumu Ideje izpod odeje).

Igrajo: “Usual suspects” sodobnih javnomnenjskih malverzacij, kot so Cambridge Analytica, Facebook in Twitter

Andrej Korošak

Pa res, le zakaj bi Marjan Šarec moral nujno poznati (oz. vsaj razumeti) motivacijsko teorijo prominentnega ameriškega psihologa Davida McClellanda? Ali mu njegov kompetenčni model v tem trenutku, ko kot po tekočem traku menjuje ministre in državne sekretarje, lahko na kakršenkoli način pomaga? In nenazadnje, s kakšno gotovostjo bodo nasledniki odstavljene managerske garniture z vrhov različnih ministrstev, res upravičili pričakovanja?

Nadaljujte z branjem→