Svet se je glede na (predindustrijsko) leto 1880 segrel za dobrih 0.9 stopinj Celzija. Glede tega, koliko so k temu globalnemu segrevanju prispevale človeško povzročene emisije in koliko narava, v znanosti ne boste našli konsenza. Pa četudi uporabljajo povsem identične fizikalne modele, se strokovnjaki in “strokovnjaki” ne strinjajo glede predpostavk (pa sem mislil, da so samo med nami ekonomisti svetlobna leta v pogledih zaradi ideoloških razlik!). Medtem ko večina znanstvenikov potrjuje korelacijo med človeško povzročenimi emisijami (predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv), pa zelo glasna skupina think-tankov (ki jih sponzorirajo predvsem velike naftne družbe in ameriški bratje Koch) vzročnost te korelacije osporava. Slednja trdi, da je vzročnost obrnjena in emisije CO2 z zamikom (okrog 800 let) sledijo fluktuacijam temperature. Slednje pa naj bi povzročala izključno nihanja v solarni iradiaciji.

Solarna iradiacija, če seveda verjamemo objavljenim podatkom, ne kaže, da bi v zadnjih desetletjih pozitivno prispevala h globalnemu segrevanju, saj se obe gibljeta v diametralno različnih smereh.

Slika 1: Fluktuacije globalne temperature in solarne iradiacije

Vir: NASA, Global climate change

Nadaljujte z branjem→

Earth’s global surface temperature in 2019 was the second warmest since modern record-keeping began in 1880 and 1.8 degrees Fahrenheit (0.98 degrees Celsius) warmer than the 1951 to 1980 mean, according to an analysis by NASA.

Včeraj sem eno izmed predavanj na MBA programu posvetil temi ekonomskega nacionalizma in političnega populizma. Predavanje je med drugim temeljilo tudi na odličnih prispevkih v okviru diskusije o vzrokih populizma in kako se z njim spoprijeti, ki je v zadnjih treh mesecih potekala na VoxEU portalu.

Moderator’s introduction to the Vox debate on populism – Sergei Guriev

The rise of populism is one of the most important political, social, and economic phenomena in recent years. This column introduces a new Vox debate which focuses on four broad questions:  What is populism and how can we quantify its rise?

The rise of populism – Guido Tabellini

Despite an increase in economic inequality and a decline in social mobility, today those who are ‘left behind’ seem to care more about immigration and civil rights than they do about redistribution, and sometimes support policies that run counter

Many forms of populism – Dani Rodrik

There are essentially two schools of thought on the roots of populism, one that focuses on culture and another that focuses on economics. This column, part of a VoxEU debate, examines the drivers from each of these perspectives.

The two faces of populism – Barry Eichengreen

Explanations for variants of populism are typically framed as a contest between culture and economics.

Nadaljujte z branjem→

Pred leti sem že pisal, da je ekonomija še posebej seksistična veja, saj je za razliko od ostalih ved zastopanost žensk manjša. Tudi v tehničnih vedah sta delež tako doktorskih študentov ženskega spola kot njihova akademska zaposlitev večja kot v ekonomiji. Še vedno je odprto vprašanje, zakaj je ekonomija tako seksistična. Zanimivo pa je, da to ne velja za Slovenijo, na naši (ljubljanski) ekonomski fakulteti, je zastopanost žensk med akademsko zaposlenimi večja kot moških. Najbrž je to pozitivna ostalina socializma. Ali pa so ženske toliko boljše od moških.

Se pa v zadnjih letih razrašča odpor žensk proti tej diskriminaciji. Na letošnjem januarskem srečanju ameriške zveze ekonomistov (ASSA) je bilo nekaj sej namenjeno diskusiji tega vprašanja. Pravkar je na twitterju zanimiva akcija, ki kaže, kako se ta seksizem odraža že na intervjuju za službo. Spodaj so trije primeri.

Nadaljujte z branjem→

Nemška vlada je po nesreči jedrskega reaktorja v japonski Fukushimi v afektu sklenila, da postopno v 10 letih (do 2022) zapre vse jedrske elektrarne. Kljub temu, da je Nemčija med vsemi EU državami najbolj napredna glede deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, jo je odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn odmaknila od podnebnih ciljev glede razogljičenja. Energijo iz zaprtih jedrskih elektrarn je namreč zamenjala energija iz kurjenja “umazanih” ogljičnih virov premoga in plina.

Tovrstnih strateških odločitev z zelo dolgoročnimi posledicami se pač ne sprejema v afektu. Problem je, ker bi za nadomestitev izpada jedrske energije morali inštalirati še za 5-kratnik obstoječih kapacitet (fotovoltaike, vetrnih elektrarn). To pa bi hkrati zahtevalo ogromna finančna sredstva, najrej v nove kapacitete, nato v omrežje in hkrati še v shranjevalnike energije (baterije). Ta račun je bržkone mnogo previsok.

According to a study from the U.S. non-profit National Bureau of Economic Research, Germany is paying dearly for this nuclear phase-out–with human lives.

The study looked at electricity generation data between 2011 and 2017 to assess the costs and benefits of the nuclear phase-out, which was triggered by the Fukushima disaster in 2011 and which to this day enjoys the support of all parliamentary powers in Europe’s largest economy. It just so happens that some costs may be higher than anticipated.

The shutting down of nuclear plants naturally requires the replacement of this capacity with something else. Despite its reputation as a leader in solar and wind, Germany has had to resort to more natural gas-powered generation and, quite importantly, more coal generation. As of mid-2019, coal accounted for almost 30 percent of Germany’s energy mix, with nuclear at 13.1 percent and gas at 9.3 percent.

The authors of the NBER study have calculated that “the social cost of the phase-out to German producers and consumers is $12 billion per year (2017 USD). The vast majority of these costs fall on consumers.” 

Nadaljujte z branjem→

Še nekaj za klimatološke skeptike, katerih kredibilnost izginja v dimu požarov. The Economist:

As a result, the lessons from Australia’s tragedy are important. One is that climate change is making infernos more likely. It is true that forest fires are a long-standing part of some territories’ ecology. But as the world gets hotter and drier, their incidence and severity are rising. In 2019 Australia’s mean temperature was the highest since records began in 1910, 1.5°C above the long-run average. The amount of rainfall, meanwhile, was 40% below the long-term average and at the lowest level since 1900. For at least a decade climate models, sometimes derided by sceptics, have accurately predicted worsening droughts and infernos in Australia.

Nadaljujte z branjem→

Prava pesem za danes!

V četrtek smo na Ekonomski fakulteti gostili Branka Milanovića, pionirja na področju raziskovanja neenakosti v svetu, in to v času, ko to še ni bilo popularno. Milanović je po številnih objavljenih knjigah s tega področja zaslovel predvsem z enim grafom, s t.i. krivuljo slona, ki mu je nato prinesel vsesplošno slavo. Ko je namreč dohodke večine prebivalcev sveta razvrstil po centilih in v graf vključil rast dohodka vsakega izmed teh centilov v obdobju 1988-2008, je dobil zanimivo sinusoido, v kateri so nekateri videli podobo slona.

Slika 1: Elephant curve: Distribucija dohodkov v času globalizacije (1988-2008)

Vir: Branko Milanović

Nadaljujte z branjem→

Če dokumentarec American Factory pogledate do konca, pridete do krutega spoznanja, ko kitajski lastniki neubogljive zahodne delavce nadomestijo z avtomatiziranimi linijami. To preprosto pomeni, da za takšen brutalni kitajski kapitalizem zgodnjekapitalističnega tipa (takšnega iz prve polovice 19. stoletja) potrebuješ ponižno kitajsko delovno silo ali pa robote. Takšnega brutalnega kitajskega kapitalizma ne moreš izvajati v demokraciji. Ljudje v demokraciji se uprejo (spomnite se krvavih delavskih uporov v Angliji in ZDA v obdobju 1820-1870) in nato postopnega uveljavljanja delavskih pravic ter evolucije v smeri socialne države.

(Nasploh pa to odpira staro resnico, da za kapitalizem ne potrebuješ demokracije (svobode). Dovolj je ozek krog lastnikov kapitala in množica brezpravne delovne sile. Kapitalizem in demokracija sta si v nasprotju. Združljiva sta le pod določenimi specifičnimi pogoji, ko država poseže v pravice lastnikov kapitala in z regulacijo zaščiti delavce)

Ergo, izvoz kitajskega političnega kapitalizma na Zahod je mogoč, vendar ga bodo kitajski lastniki izvajali z roboti. Tudi v Gorenju. Vprašanje je le, koliko delovnih mest bo v tem procesu propadlo preden pridejo kitajski lastniki, ali po tem.

• The End of the Free-Market Paradigm – Diane Coyle
• The Changing Face of Economics – Dani Rodrik
• Making Stakeholder Capitalism a Reality – Laura Tyson & Lenny Mendonca
• Isn’t a Wealth Tax Common Sense? – Bradford DeLong
• Inequality and trade: Simulation evidence for 54 developing nations – Artuc, Porto & Rijkers
• How income gains from globalisation are distributed – Lang & Mendes Tavares
• The aggregate and distributional effects of financial globalisation – Furceri, Loungani & Ostry
• Central Banks Face a Year of Mounting Challenges – Mohamed El-Erian
• The Dilemma of Central Banking – Miao Yanliang & Yanliang Miao
• Will Eurozone Policymakers Take the Long View? – Daniel Gros
• Chinese Growth Really Can Be Faster – Yu Yongding
• Can Latin America Avoid Another Lost Decade? – José Antonio Ocampo
• How Ownership Concentration Is Happening, and Why It Matters – Alissa Amico