Koliko h globalnemu segrevanju prispevajo človeško povzročene emisije in koliko narava?

Svet se je glede na (predindustrijsko) leto 1880 segrel za dobrih 0.9 stopinj Celzija. Glede tega, koliko so k temu globalnemu segrevanju prispevale človeško povzročene emisije in koliko narava, v znanosti ne boste našli konsenza. Pa četudi uporabljajo povsem identične fizikalne modele, se strokovnjaki in “strokovnjaki” ne strinjajo glede predpostavk (pa sem mislil, da so samo med nami ekonomisti svetlobna leta v pogledih zaradi ideoloških razlik!). Medtem ko večina znanstvenikov potrjuje korelacijo med človeško povzročenimi emisijami (predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv), pa zelo glasna skupina think-tankov (ki jih sponzorirajo predvsem velike naftne družbe in ameriški bratje Koch) vzročnost te korelacije osporava. Slednja trdi, da je vzročnost obrnjena in emisije CO2 z zamikom (okrog 800 let) sledijo fluktuacijam temperature. Slednje pa naj bi povzročala izključno nihanja v solarni iradiaciji.

Solarna iradiacija, če seveda verjamemo objavljenim podatkom, ne kaže, da bi v zadnjih desetletjih pozitivno prispevala h globalnemu segrevanju, saj se obe gibljeta v diametralno različnih smereh.

Slika 1: Fluktuacije globalne temperature in solarne iradiacije

Print

Vir: NASA, Global climate change

Precej boljša je korelacija med globalno temperaturo in emisijami CO2 (če seveda lahko zaupamo podatkom):

Slika 4: Fluktuacije globalne temperature in emisije CO2

Global temerature and CO2

Vir: Climate Central

Zdaj pa poglejmo ocenjene prispevke vseh relevantnih dejavnikov h globalnemu segrevanju. Spodaj je slika, vzeta iz Carbon Brief, kjer so adaptirali statistični klimatski model (ki so ga razvili Karsten Haustein in njeni kolegi iz University of Oxford in University of Leeds). Ta model na podlagi korelacije med fluktuacijami globalne temperature in različnih človeških in naravnih virov ocenjuje prispevek posamezne komponente h globalnemu segrevanju. Kot lahko vidite, naj bi bil prispevek toplogrednih plinov (rdeča črta) k fluktuacijam globalne temperature največji (črne pike so dejansko izmerjene temperature, siva črta pa skupen modelsko ocenjen prispevek vseh komponent).

Slika 3: Prispevki človeških in naravnih virov h globanemu segrevanju

Contribution to global warming

Vir: Carbon Brief

Spodaj je še poenostavljena slika, ki vse človeške in naravne prispevke h globalnemu segrevanju združi v dve skupini. Če lahko zaupamo uporabljenim podatkom in statističnemu modelu, je iz slike jasno razviden odgovor, da naj bi h globalnemu segrevanju v obdobju po letu 1850 neto prispevali predvsem človeško povzročeni dejavniki, medtem ko je činek naravnih dejavnikov stabilno neto negativen.

Slika 4: Prispevki človeških in naravnih virov h globanemu segrevanju (združeni)

Contribution to global warming-2

Seveda pa vse zgoraj objavljene slike temeljijo na zaupanju v objektivnost podatkov in pravilno specifikacijo modelov. Glede tega jaz seveda ne bom dajal roke v ogenj. Vložki so veliki, temu primeren pa tudi interes industrije, da aktivno spodbuja “fake znanost” zanikovanja klimatskih sprememb. Pred temi leti sem opozoril na:

3% od vseh znanstvenih člankov o klimatskih spremembah, ki so podvomili o to, da so spodbujene od človeka, za katere pa so ob poskusu replikacije brez izjeme ugotovili, da so potvorjeni. Bodisi ne štimajo predpostavke, bodisi uporabljajo napačno metodologijo, bodisi prikazujejo zgolj tiste rezultate, ki jim gredo v prid.

Pred petimi leti pa sem opozoril na primer prevar oziroma neetičnih ravnanj v znanosti:

Eden najbolj razvpitih zanikovalcev vpliva človeške dejavnosti na klimatske spremembe Willie Soon je objavil najmanj 11 znanstvenih člankov na to temo, pri katerih je “pozabil” razkriti, da je zanje dobil plačilo iz industrije. Te iste znanstvene članke je namreč pri naročnikih deklariral kot “deliverables” (torej kot output) naročenega projekta. Na podoben način je kot “deliverable” deklariral tudi pričanje pred Kongresom in na samem pričanju seveda “pozabil” omeniti konflikt interesov.

%d bloggers like this: