Nemško ponesrečeno zapiranje jedrskih elektrarn in posledično povečanje izpustov CO2

Nemška vlada je po nesreči jedrskega reaktorja v japonski Fukushimi v afektu sklenila, da postopno v 10 letih (do 2022) zapre vse jedrske elektrarne. Kljub temu, da je Nemčija med vsemi EU državami najbolj napredna glede deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, jo je odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn odmaknila od podnebnih ciljev glede razogljičenja. Energijo iz zaprtih jedrskih elektrarn je namreč zamenjala energija iz kurjenja “umazanih” ogljičnih virov premoga in plina.

Tovrstnih strateških odločitev z zelo dolgoročnimi posledicami se pač ne sprejema v afektu. Problem je, ker bi za nadomestitev izpada jedrske energije morali inštalirati še za 5-kratnik obstoječih kapacitet (fotovoltaike, vetrnih elektrarn). To pa bi hkrati zahtevalo ogromna finančna sredstva, najrej v nove kapacitete, nato v omrežje in hkrati še v shranjevalnike energije (baterije). Ta račun je bržkone mnogo previsok.

According to a study from the U.S. non-profit National Bureau of Economic Research, Germany is paying dearly for this nuclear phase-out–with human lives.

The study looked at electricity generation data between 2011 and 2017 to assess the costs and benefits of the nuclear phase-out, which was triggered by the Fukushima disaster in 2011 and which to this day enjoys the support of all parliamentary powers in Europe’s largest economy. It just so happens that some costs may be higher than anticipated.

The shutting down of nuclear plants naturally requires the replacement of this capacity with something else. Despite its reputation as a leader in solar and wind, Germany has had to resort to more natural gas-powered generation and, quite importantly, more coal generation. As of mid-2019, coal accounted for almost 30 percent of Germany’s energy mix, with nuclear at 13.1 percent and gas at 9.3 percent.

The authors of the NBER study have calculated that “the social cost of the phase-out to German producers and consumers is $12 billion per year (2017 USD). The vast majority of these costs fall on consumers.” 

But what are these social costs–exactly?

“Specifically,” the authors wrote, “over 70% of the cost of the nuclear phase-out is due to the increased mortality risk from local air pollution exposure as a consequence of producing electricity by burning fossil fuels rather than utilizing nuclear sources.”

The culprit is coal. According to the study, some 1,100 people die because of the pollution from coal power generation every year. This, the authors say, is a lot worse than even the most pessimistic cost estimates of so-called “nuclear accident risk” and not just that: 1,100 deaths annually from coal-related pollution is worse even when you include the costs of nuclear waste disposal in the equation.

The results of the study, which used machine learning to analyze the data, surprised the authors. The cost of human lives had not been expected to be the largest cost associated with the nuclear phase-out.

“Despite this, most of the discussion of the phase-out, both at the time and since, has focused on electricity prices and carbon emissions – air pollution has been a second order consideration at best,” one of the authors, economist Steven Jarvis, told Forbes.

Just two decades ago, air pollution was a top concern for many environmentalists. Now, carbon emissions and their effect on climate seem to have taken over the environmental narrative and, as the research from NBER suggests, this is leading to neglecting important issues. Meanwhile, there are voices—and some of them are authoritative voices—that are warning a full transition to a zero-emission economy is impossible without nuclear power, which is virtually emission-free once a plant begins operating.

None other than the International Energy Agency—a staunch supporter of renewables—said in a report last year that the phase-out of nuclear capacity not just in Germany but everywhere could end up costing more than just increased carbon emissions as the shortfall in electricity output would need to be filled with fossil fuel generation capacity, just like it is filled in Germany. 

Why can’t renewables fill the gap? Here’s what the IEA had to say:

“If other low-carbon sources, namely wind and solar PV, are to fill the shortfall in nuclear, their deployment would have to accelerate to an unprecedented level. In the past 20 years, wind and solar PV capacity has increased by about 580 gigawatts in advanced economies. But over the next 20 years, nearly five times that amount would need to be added. Such a drastic increase in renewable power generation would create serious challenges in integrating the new sources into the broader energy system.”

Translation: we are not adding wind and solar fast enough and we can never add them fast enough without risking a grid meltdown.

Even Germany’s fellow EU members recognize the importance of nuclear power. Leaving aside France, where it is the single largest source of energy, accounting for 60 percent of electricity generation, the EU members agreed in December to include nuclear power in their comprehensive climate change fighting plan, which the union voted on at the end of the year.

“Nuclear energy is clean energy,” the Czech Prime Minister, Andrej Babis, said at the time. “I don’t know why people have a problem with this.”

Vir: Irina Slav, OilPrice

10 responses

  1. Pričakovano stališče je odraz jedrske panike. Seveda so podatki netočni. Nemčija ima CO2 izpuste nižje kot vse države okoli nje (razen Francije). Trenutno 15.1.2020-23:14 ima Nemčija 216 g, Poljska 553, Češka 456, Avstrija 307, le Francija ima 70. Mimogrede, Slovenija ima 232 g. Najmanj ima nejedrska Islandija 28 g (skoraj trikrat manj kot jedrska Francija), od oddaljenih držav pa Urugvaj nejedrski 23 g. http://www.electricitymap.org/?wind=false&solar=false&page=country&remote=true&countryCode=SI
    Poleg tega bo Nemčija do leta 2038 zaprla vse rudnike premoga in elektrarne na premog, do leta 2022 pa vse jedrske elektrarne. Od tod jedrska panika in jedrske laži https://zaensvet.si/jedrske-lazi-prevare-in-izsiljevanja/

    • Matjaž,

      pogledal sem si Tvoj članek, ki ga navajaš v zeensvet. Žal gre za pamflet, brez kakršnihkoli dokazov, še tam kjer to od daleč poskušaŠ, pa so “dokazi” neverodostojni. Poleg tega pljuvaš po slovenskih jedrskih strokovnjakih brez kančka sramu in strokovne osnove.

      Kot član AUKN sem direktno upravljal z GEN-energijo, firmo, ki upravlja NEK.
      NEK je v svetovnem merilu vrhunsko vodena elektrarna, tako v učinkovitosti kot predvsem v varnosti. Ko je EU pred leti izvajala stress teste varnosti nekaj čez 80 evropskih NE, je bila NE Krško na 1.MESTU V EVROPI PO VARNOSTI.

      Strokovnjaki iz NEK so v treh desetletjih in pol samo z izboljšavami povečali moč elektrarne na pragu iz 600 na 720 MW in hkrati povečali produktivnost. Ta je v zgornjih 15% na svetu. Ob tem, da imamo samo eno elektrarno, je to managerski čudež.

      Hvala bogu, da imamo NEK in močno upam, da bomo končali to norijo z obnovljivimi viri in začeli hitro graditi NEK2. Da ne bo zaradi prihajajočega globalnega ohlajanja prepozno. Takrat se bo zgodila ista situacija kot se je pred letom 2009, ko so cene elektrarn (in to vseh tipov) poletele v nebo.

      Kolikor se spomnim so cene za NE bistveno nižje od teh, ki jih navajaš, razen seveda reaktorjev, ki jih gradi evropska (francoska) AREVA, kjer so podvojitve stroškov pa naj gre za Finsko (Okiloto), Anglijo (Hinkley Poin) ali Francijo običajne. Žal pa zaradi obveznosti, ki jih imam zaradi svojega nekdanjega položaja, teh podatkov ne smem razkrivati.

      Naj samo navedem, da je največji svetovni ponudnik jedrske tehnologije ROSATOM pred kratkim zgradil in postavil v obratovanje zadnji blok (1.000 MW) v Indiji (Kundukulam) za ENO MILIJARDO USD. Kar pomeni s ceno 1 milijon USD na MW moči. Kar je v primerjavi z AREVO petkrat manj! S tem, da so Rusi kar se kvalitete in naprednosti tehnologije tiče, daleč pred AREVA-o.

  2. Globalno segrevanje je trenutno tema številka ena v medijih in tudi v političnih krogih, poleg seveda geostrateških političnih tem. Ne glede na to ali je segrevanje povzročil človek s svojo dejavnostjo ali je to cikličen pojav zaradi naravnih procesov, ki so se tudi že pojavljali v zgodovini Zemlje, segrevanje je problem, ki bo morda v prihodnosti popolnoma spremenil naš način življenja. V vsesplošni evforiji, ki jo je začela civilna družba, nestrokovna javnost in nestrokovna politika, je zelo malo zdrave pameti in tehničnih in ekonomskih dejstev. Nadomestitev virov, ki sproščajo CO2 s sedaj znano tehnologijo obnovljivih virov (sonce, veter), brez shranjevanja energije, ki bo po tehnični in ekonomski plati sprejemljiva, ni rešitev. Ad hoc zapiranje elektrarn na fosilna goriva in celo jedrskih elektrarn je zgolj političen, morda nekomu všečen ukrep, bo pa v prihodnosti povzročil veliko težav v energetiki. Žal se zopet, kot v primeru mnogih drugih »revolucionarnih« tehnoloških inovacijah (recimo biogoriva itd), človek ne more znebiti vtisa, da bo dani trenutek zopet izkoristil kapital, človeštvo pa od tega ne bo imelo koristi. Trenutno ne posedujemo tehnologije, ki bi nadomestila fosilne vire. V preteklosti je bila fusija tista tehnologija, ki je bila tako rekoč pred vrati, vendar se znanstveniki trudijo že desetletja pa tudi blizu niso rešitvi. Politične zaveze evropskih birokratov nimajo veliko zveze z realnostjo. Kot vedno, se tudi ta juha ne bo pojedla tako vroča kot se kaže. Bojim pa se, da nas bo zaradi nepremišljenih potez še kako bolela glava. Priporočam vsem, da preberejo članek na povezavi (https://www.delo.si/sobotna-priloga/nevarnost-padca-z-energijske-pecine-241283.html), ki zelo dobro opisuje problematiko OVE.

    Drago Pavšelj.

    • Drago,

      na fuzijo bomo še kar dolo čakali, mogoče ne tako dolgo pa na drugo jedrsko rešitev, ki se razvija v Rusiji. Gre za naslednjo generacijo oplodnih reaktorjev, ki bodo poleg obstoječega goriva (uran) , jedrskih odpadkov (uran, plutonij) uporabljala tudi torij. Učinkovitost teh reaktorjev je 50 do 100 krat večja kot obstoječih reaktorjev, s tem, da pri tem ne nastajajo visokoradioaktivni in dolgoživi jedrski odpadki. Oz. reaktor za gorivo uporablja obstoječe jedrske odpadke, ki vsebujejo 98% in več potencialno še neizkoriščene jedrske energije. Ker so reaktorji hlajeni s svincem, tudi ni potrebe po hlajenju z vodo pod pritiskom kar pomeni neprimerno večjo varnost reaktorja.

      Gre za projekt Proriv (Preboj) ki uvaja svičevo hlajene reaktorje na hitre nevtrone BREST. ROSATOM ga uvaja po 30 letnih izkušnjah z oplodnimi reaktorji tipa BN in svinčevo hlajenimi reaktorji za strateške podmornice (Alpha). Rusija je edina država, ki ima večdesetletne izkušnje z oplodnimi reaktorji in je verjetno v razvoju reaktorskih tehnologij trenutno desetletje in več pred vsemi ostalimi konkurenti.
      Prvi reaktor tega tipa je že v gradnji in bo dokončan do sredine tega desetletja.

      Za tiste, ki jih zanima:

      http://www.crines.titech.ac.jp/eng/projects/gif/3.5-3.pdf
      https://en.wikipedia.org/wiki/BREST_(reactor)

  3. Marko,
    posvaril bi pred pretiranim navdušenjem nad novimi jedrskimi tehnologijami, o katerih zelo malo ali nič ne vemo in predvsem nimamo izkušenj iz obratovanja. Avtorja članka, ki se nahaja na povezavi v mojem prejšnjem komentarju, govorita o EROI, razmerju med vloženo in pridobljeno energijo. Ne vemo kakšen je EROI tudi za obstoječo jedrsko tehnologijo, pri čemer je treba vedeti, da je relevanten izračun samo tisti, ki upošteva življenski cikel v celoti. To pomeni izgradnjo elektrarne, proizvodnjo in transport goriva, vzdrževanje, zapiranje in razgradnjo ter hrambo ali predelavo izrabljenega goriva in odpadkov. Avtorja navajata, da znaša delež virov, ki sproščajo CO2, 81% v strukturi letne rabe primarne energije v svetu v letu 2017. Samo 5% odpade na jedrsko energijo. Tako kot je nevaren kanibalističen efekt pri zamenjavi fosilnih virov z energijo iz obnovljivih virov, je potrebno biti previden, kajti podoben efekt se lahko zgodi tudi pri nadomeščanju z neko jedrsko tehnologijo. Ker gre za nadomeščanje ogromnih količin energije ob veliki dinamiki prehoda, ki jo vzpodbujajo okoljevarstveniki in politika. Pri tem pa bo potrebno še pokrivati rast porabe el. energije. Namen Nemčije, da zaprejo jedrske elektrarne, je milo rečeno nerazumljiv.
    Še nekaj besed o OVE. V sloveniji je bilo proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodenj v letu 2018 izplačanih za 135 mio€ podpor. Samo proizvajalcem elektrike iz fotovoltaičnih elektrarn za 63 mio€. Iz sončne energije je bilo proizvedenih 250 GWh el. energije. Delež glede na 13.600 GWh porabljene energije v Sloveniji znaša 1,8%. Samo iz naslova podpor so proizvajalci dobili 252 € MWh (plus cena energije), pri čemer znaša proizvodna cena iz NEK ca 27 €/MWh. Po zelo grobi oceni znaša vrednost v Sloveniji porabljene električne energije ca 680 mio € (za zelo grobo oceno po ceni 50€/MWh). To pomeni, da je energija sončnih elektrarn približno 10 krat dražja od cene iz NEK, brez upoštevanja potrebne akumulacije. Na srečo je maksimalna povprečna urna moč sončnih elektrarn ca 180MW, kar je majhen delež glede dnevno konico slovenskega EE sistema, ki znaša okrog 2000 MW. Ta delež elektroenergetskemu sistemu še ne povzroča večjih težav, vsekakor pa ni brez vplivov na vsakodnevno planiranje in vodenje obratovanja.
    Sistem subvencioniranja kot ga poznamo je napačen. To je sistem, ki omogoča prelivanje denarja iz žepov potrošnikov v žepe lastnikov elektrarn. Vemo, da OVE viri brez ustreznih akumulacij, ki so tehnično in ekonomsko ter okoljsko sprejemljive (vsekakor to niso električne baterije), ne morejo delovati. Seveda govorimo o akumulacijah, ki pokrivajo OVE po moči in akumulirani energiji. Ta del stroška pa ne bodo pokrivali lastniki elektrarn, pač pa bo bremenil davkoplačevalce. Tako bodo (so) davkoplačevalci dvojno obremenjeni, s subvencijami, ki so renta lastnikom OVE in stroški za akumulacijo. Pri tem pa seveda ne govorimo o nekaj urni ali nekaj dnevni akumulaciji, pač pa o sezonski akumulaciji (celo nekaj mesecev). Zelo nazorno sta avtorja ta problem opisala v članku.
    Zaveze Evropske komisije, da bomo do leta 2030 znižali izpuste CO2 glede na količino v letu 1990 oz, da bo 55% električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, se zdijo zelo utopične. Še posebej, če obremenimo elektroenergetske sisteme še s prehodom na električno mobilnost. Zeleni preboj, tako kot je zastavljen, bo morda vnesel nov impulz rasti pešajoči ekonomiji na kratek rok. Vendar na dolgi rok ne more dati pozitivnih rezultatov. Dokler bomo prisegali na stalno rast in nebrzdano potrošništvo, nas ne bo rešila nobena tehnologija, še posebno, če se izrablja za potrebe stalne rasti. Morda pa bo potrebno razmišljati o tem, da se vrnemo na način življenja iz leta 1990 ali pa še nekaj desetletij nazaj. Morda pa nas bo pa nekaj prisililo v to. Verjetno pa je vsakomur jasno, da to pomeni tudi precej drugačen družbeno ekonomski sistem.
    Drago Pavšelj.

  4. Jana,

    podnebna panika nas vodi v napačno smer. Rast deleža CO2 v ozračju je enostavno merljiva. Emisije CO2 se da preprosto računsko določiti. Vendar je CO2 zgolj vrh ledene gore obremenjevanja okolja. Nič ne govorimo o zmanjševanju antropogenega črnega ogljika v zraku, čeprav prispeva podoben toplogredni učinek kot CO2. Spregledano je veliko hujše obremenjevanje okolja kot s CO2.

    Osnova razbremenitve okolja je zmanjšanje rabe energije, ob enakem ali podobnem bivalnem udobju. Recimo, do leta 2050 zmanjšanje rabe energije za faktor 5. To ni tako enostavno doseči kot zapisati. Vendar lahko izpolnimo, če se tega lotimo.

    Preiti moramo na rabo domače, čiste in obnovljive energije. Podpore OVE so bile napačne, se strinjam, vendar se ta shema počasi izteka. Kaj je s podporami fosilnim energentom, ki so večje kot za OVE in s podporami jedrski energiji? O tem ne govorimo nič.

    Jedrski lobi je zaslutil priložnost in promovira jedrsko energijo kot trajnostno. To, da je trajnostna (v celotnem jedrskem ciklu), ni res. Z novimi jedrskimi elektrarnami bi postali jedrski odvisniki in bi otežili preživetje zanamcev, kar ne bi bilo v redu. Dokler pa imamo jedrsko energijo, moramo od izvajalcev zahtevati, da jo upravljajo odgovorno in varno.

  5. Marko,

    lepa hvala za tvoj komentar. Sem se ga zelo razveselil, saj odkriva nov pogled na našo jedrsko resničnost.

    Članek »Jedrske laži, prevare in izsiljevanja« ni pamflet, če razumemo to besedo po SSKJ: »pamflét -a m (ẹ̑) sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis«. Če pa razumemo to besedo širše, kot jo razlaga Vikipedija: »Pamflet je besedilo, v katerem avtor izraža polemiko o znanstvenih, verskih ali političnih temah; temelji na dejstvih« ali kot jo razlaga etimološki slovar: »pamphlet, pamflet, krajši spis, brošura«, se s to oznako strinjam. Nikogar in ničesar nisem sramotil niti postavljal na pranger. Zapisal sem dejstva in jih citiral. Če nisi zasledil dokazov ali se ti zdijo dokazi neverodostojni, preberi moj prispevek še enkrat, podrobneje.

    S tem, da sem opozoril na eklatantne (očitne) laži Društva jedrskih strokovnjakov, ki so bile objavljene v več medijih (preverjeno) in na njihovi spletni strani, nisem pljuval po slovenskih jedrskih strokovnjakih. Prepričan sem, da niso vsi jedrski strokovnjaki včlanjeni v omenjeno društvo, verjetno tudi vsi člani društva ne trosijo laži. Jedrska energija je preresna, da bi lahko temeljila na lažeh.

    Verjamem, da je v času, ko si kot član AUKN direktno upravljal z GEN-energijo, bila NEK na 1. mestu v Evropi po varnosti. Danes je situacija drugačna.

    Drugo slovensko poročilo o izvajanju Direktive Sveta 2011/70/Euratom o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki navaja, da Republika Slovenija še nima odlagališča za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva. Na sestanku z nevladnimi organizacijami decembra 2019 so predstavniki URSJV odgovorili na vsa vprašanja in izpostavljene dileme. Opozorili so, da bo remont leta 2023 problematičen, saj ne bo dovolj prostora za odlaganje radioaktivnih odpadkov, pričakovane so težave glede varnosti. Od tod moja bojazen, da bo treba NEK predčasno, leta 2021, zapreti.

    Letno poročilo Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2018 izkazuje, da zbranega denarja ni dovolj za plačilo vseh obveznosti Sklada, saj ni zagotovljen celotni obseg potrebnih sredstev za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Tudi ta podatek kaže na težave glede varnosti, saj denarja za razgradnjo ni. V informacijo: konec leta 2019 so zaprli švicarsko jedrsko elektrarno NE Mühleberg moči 373 MW (približno pol manjša od NEK), finančni stroški razgradnje so predvideni na 2 milijardi €, čas razgradnje 15 let.

    Jedrske elektrarne so velika kapitalska naložba, s tem tudi tarča rizičnega kapitala in rizičnih naložb, po celem svetu. Že Računsko sodišče je v dokumentu »REVIZIJSKO POROČILO Učinkovitost strateškega načrtovanja dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije in načrtovanja proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah« v zvezi z načrtovanjem NEK 2 ugotovilo vrsto nepravilnosti. Ugotovljena je tudi nepravilna poraba 16 MIO €. Iz sveta pa prihajajo neverjetne informacije o jedrski mafiji. Na Japonskem naj bi bile izplačane provizije jedrski mafiji v znesku preko 200 MIO €, ob tem pa so ugotovili tudi ponarejanje podatkov o varnosti MOX v Veliki Britaniji.

    Jedrske elektrarne pomenijo hitre in velike zaslužke izbrancem, s strategijo prenašanja problemov jedrske varnosti daleč v prihodnost. Minimalni pogoj za zagotovitev jedrske varnosti so urejena skladišča NRAO, SRAO, IJG in VRAO. Brez tega ni varne jedrske infrastrukture, so pa z večjim tveganjem večji zaslužki.

  6. Matjaž,
    Kar se tiče ogljika se strinjam. Vendar je treba dodati, da poleg omenjenih vplivov na okolje človek še na mnoge druge načine uničuje okolje, ki pa imajo seveda velik vpliv na rabo energije. Onesnaževanje okolja s plastiko, intenzivno poljedelstvo ter uničevanje rodovitne zemlje, pretirana migracija in potovanja po svetu, itd, itd. Zaradi vsega omenjenega je trditev, da je mogoče ohraniti zahodni način življenja oziromadovoliti, da preidejo tudi vsi ostali na svetu na naš način, ne vredna globljega razmisleka. Še enkrat, treba bo spremeniti naš način življenja in to korenito, kar pa pomeni, da bo potrebno spremeniti tudi družbeno ekonomski sistem. Vse bolj pa kaže, da človek, kljub samodeklarirani inteligenci, tega ni sposoben narediti na miren način, se bo pač zgodilo na silo. V anarho liberalnem sistemu potrošniške družbe, ki si v svoji aroganci skuša podrediti naravne mehanizme na Zemlji in v svojem neskončnem napuhu vse stavi na vsemogočno tehnologijo, to pač ne bo mogoče.
    Kar se tiče jedrske energije, jaz je brezpogojno ne podpiram. Vendar je žal realnost taka, da je Slovenija že sedaj neto uvoznik električne energije in brez polovice NEK-a je slovenska energetika v velikih težavah. Hoteli ali ne hoteli se jedrski energiji ne moremo kar tako odreči, vsekakor pa ne do leta 2021. Če pa bo svoje dodala še električna mobilnost in zapremo še TEŠ, potem pa nasvidenje ob svečah.
    Drago Pavšelj

%d bloggers like this: