Tone Martinjak

Toplotna črpalka (TČ) zrak-voda je v bistvu samo okrog obrnjeni hladilnik, ki hladi zunanji zrak in greje vodo za v naš ogrevalni sistem: radiatorje ali talno gretje. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) sicer po svoje upravičeno favorizira tip zemlja – voda, ki namesto zraka, kot vir toplote, uporablja v zemlji akumulirano sončno energijo in sicer prek zakopanih plastičnih cevi. Tovrstni sistem je energetsko boljši, investicijsko dražji, a deloma tvegan, saj se lahko pripeti, da bo poraba električne energije (EE) zelo primerljiva sistemu zrak-voda. Poleg tega se uporabljata še geosonda in voda-voda. Samo slednja je po energetskem izplenu res bistveno boljša. Zrak-voda zmaguje predvsem pri obstoječih objektih, kjer je težko pričakovati, da prekopljemo celo okolico hiše. Opozoriti velja na življensko dobo, ki je lahko presenetljivo kratka. Vzrok tiči v odtaljevanju ledu oziroma sreža na zunanji enoti, kar predstavlja velike šoke za vgrajene komponente.

O TČ zrak-voda se v glavnem piše samo lepe reči, le redko o porabi električne energije, ko je res hladno, še redkeje o obremenitvi omrežja. Na to dvoje bi rad opozoril, da se potem, ko bo prepozno, ne bomo sprenevedali.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Statistični urad je pred dnevi objavil zadnje podatke o blagovni menjavi Slovenije. Po nekoliko slabšem avgustu, so septembrski dosežki zopet rekordni. Izvoz je bil kar za 15% večji v primerjavi z lanskim septembrom in v prvih devetih mesecih smo tako izvozili za blizu 10% več kot v istem obdobju preteklega leta. Glede na stalna opozorila o ohlajanju gospodarskih gibanj in skoraj ničelno rast pri naših največjih partnericah, so to vsekakor impresivni podatki. Sliko nekoliko kvarijo podatki o uvozu, kjer je letos rast še višja in sicer 11,8%. Zaradi tega se je lanski devetmesečni presežek v višini 423 milijonov evrov praktično izničil. Letos sta zaradi hitrejše rasti uvoza po začasnih podatkih izvoz in uvoz skoraj izravnana, saj imamo v trgovinski bilanci celo 35 milijonov evrov primanjkljaja. Seveda pa je tekoči račun plačilne bilance kljub temu močno pozitiven (tudi letos bo verjetno ponovno preko 2,5 milijardi evrov), ker imamo velik presežek pri menjavi storitev s tujino.

Uradni podatki o obsegu blagovne menjave s tujino ter predvsem o izvozu so torej še naprej močno pozitivni. A ti podatki v zadnjem letu zajemajo tudi neka posebna dogajanja, ki pa postavljajo dosežke v blagovni menjavi Slovenije v precej drugačno luč. Rast je sicer še vedno pozitivna, vendar precej nižja, če izločimo en večji posel, ki v realnem pogledu na našo ekonomijo večjega vpliva nima.

Nadaljujte z branjem→

• Sacha Baron Cohen: Facebook would have let Hitler buy ads for ‘final solution’ – The Guardian
• OECD urges governments to take ‘urgent’ stimulus action – Chris Giles
• EU Plans $3.9 Billion Fund for Startups in ‘Valley of Death’ – Bloomberg
• How and why economics forgot Keynes’ warnings on panics – FT Alphaville
• The End of Neoliberalism and the Rebirth of History – Joseph E. Stiglitz
• Understanding the lack of corporate investment in Europe – Sebnem Kalemli-Özcan
• Are We in a Recession? Experts Agree: Ask Claudia Sahm – WSJ

Huh, meni se vedno naježijo vse kocine, ko slišim Leonardov glas. Bil je moj privatni intelektualni oče. In nekako, tako kot pri mami, ko vedno znova dobim slabo vest, da sem se premalo pogovarjal z njo, ko je še bila z nami, tudi pri Leonardu dobivam slabo vest, da sem ga premalokrat šel poslušat v živo, ko je bil še čas. Njegove plošče sem gulil od začetka srednje šole, na koncert mi je uspelo iti samo trikrat. Vendar, tako pri mami kot Leonardu, vseeno nikoli nimam občutka, da bi odšla. Še vedno sta tukaj, ko ju rabim za pogovor ali meditacijo.

Spodaj je prva pesem iz novega, posthumnega albuma Leonarda Cohena “Thanks for the Dance“, ki jo je dokončal njegov sin Adam. Temna je. V moodu njegovega zadnjega albuma “You Want It Darker“, ki je izšel le dobra dva tedna pred njegovo smrtjo. Temna.

Ashoka Mody, nekdanji visoki predstavnik IMF za Evropo in avtor knjige “EuroTragedy: A Drama in Nine Acts” v zadnjem komentarju ni prizanesljiv z Mariem Draghijem, ki je oktobra končal 8-letni amndat predsednika ECB. Pravi, da Draghi ni rešil evra, pač pa, da je njegov “whatever it takes” iz julija 2012 učinkovito umiril špekulativne napade finančnih trgov na obveznice perifernih evrskih držav zgolj zato, ker je Draghija že naslednji dan močno podprla nemška kanclerka Angela Merkel.

In naprej, Mody pravi, da je Draghi s svojo nekonvencionalno monetarno politiko (najprej Outright Monetary Transactions – OMT in od 2015 naprej APP – Asset Purchase Programme) zgolj zamaskiral “norost” nedelujoče monetarne unije. Pri tem pa APP (kvantitativno sproščanje z odkupom državnih obveznic) sploh ni deloval – ni uspel odlepiti core inflacije od 1%, niti ni uspel zagnati gospodarske rasti. Rast je upadla takoj, ko je Kitajska umaknila svoje stimulativne ukrepe.

Mody gre še korak naprej in pravi, da je APP program imel zelo diferencialne in divergentne učinke na posamezne članice, če upoštevamo različne inflacijske stopnje po državah. V Nemčji, ki je imela zaradi solidne rasti inflacijo okrog 1.5%, je APP program realne obrestne mere spustil na minus 1.5% in s tem dodatno stimuliral rast. V Italiji, kjer zaradi gospodarske stagnacije bila inflacija zgolj okrog 0.5%, pa je APP znižal realne obrestne mere na plus 1.5%, medtem ko bi Italija potrebovala negativne realne obrestne mere (med -2% in -3%). Draghijev APP program naj bi torej pomagal že močnim državam, šibkim pa ni omogočil rasti.

Nadaljujte z branjem→

Malce prej v avtu na Rock radiu. Ne da bi hotel vleči kakršnekoli vzporednice, pač ker mi je všeč ta energija v pesmi. Spodnji izsek iz refrena je pa definitivno zmagovalen:

“… smrdim po bednih odločitvah in starem pivu”

Redko se zgodi, da nemški delodajalci in sindikati govorijo isti jezik. Tokrat ga. Združili so moči in financirali študijo (dveh inštitutov – IW in IMK), ki je pokazala, da je Nemčija v zadnjem desetletju povsem zanemarila investicije v javno infrastrukturo – od cest, železnic, telekomunikacij, stanovanjskega sklada, vrtcev, šol do zdravstvenih ustanov. Investicijska podhranjenost je postala celo tako bizarna, da je včeraj televizija, ki je prenašala obisk nemške kanclerke na posvetu o problematiki izpadov telekomunikacijskih omrežij, morala prekiniti prenos – ker je pač izpadlo telekomunikacijsko omrežje in povezava z ekipo.

Oba inštituta sta izračunala, da infrastrukturna investicijska podhranjenost znaša skoraj 500 (457) milijard evrov, kar naj bi nova nemška vlada nadomestila z desetletnim investicijskim ciklusom. V zadnjih 20 letih so bile nemške javne neto investicije blizu 0 (nič) in v dveh obdobjih celo negativne.

Nadaljujte z branjem→

Med najbolj razvitimi državami na svetu (OECD) spada Slovenija v prvo deseterico najbolj integriranih gospodarstev v globalne verige vrednosti (GVV). To pomeni, da so slovenska podjetja na izvozni ali uvozni strani vpeta v dobaviteljske verige velikih multinacionalnih korporacij. Ta vpetost se je med 2001 in 2014 še povečala, na uvozni strani nekoliko bolj kot na izvozni (glejte spodnjo sliko). Slednje lahko razložimo tako, da če je v tem obdobju denimo Revoz povečal proizvodnjo za polovico, je to – glede na njegovo relativno velikost za Slovenijo in glede na majhno vpetost domačih dobaviteljev v dobave Revozu – prispevalo k povečani uvozni vpetosti Slovenije v GVV. Obratno bi pomenilo, če bi denimo Kolektor, Hidria, Hella-Saturnus, Cimos itd. ob veliki ekspanziji nemške avtomobilske industrije povečali svoj izvoz sestavnih delov nemškim proizvajalcem.

Vir: IMF

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Dokončno smo spoznali, da bo slovenska nogometna reprezentanca, ki jo vsi želimo videti na pomembnih mednarodnih prvenstvih, odpadla tudi iz prihajajočega evropskega prvenstva. Nogometni strokovnjaki so nam te dneve v svojih strokovnih komentarjih pojasnili, da ne more biti drugače, če ne delamo dovolj strokovno, dovolj premišljeno, dovolj načrtno. V mednarodni konkurenci lahko uspemo le, če smo boljši, odločnejši, bolje organizirani, če bolj želimo zmagati kot naši konkurenti. Če smo manj sposobni, torej nekako bolj neumni, če se ne znamo organizirati za dosego skupnih ciljev, potem so nam pač vrata evropskih in svetovnih prvenstev zaprta.

Tako se lahko tolažimo le s staro slavo in obujamo spomine na čase, ko smo s Petrom Lovšinom prepevali ponarodelo pesem Slovenija gre naprej. Ne, ne gre naprej, zaostaja in caplja na mestu. Slovenija nazaduje in ne gre naprej, žal to ni primer samo pri nogometu.

V današnjem Dnevniku z dne 15. 11.2019 je 2TDK napovedal, da se »Začenja boj za megaposel desetletja«, ker bo v naslednjih dneh objavil največje razpise za oddajo gradbenih del pri izgradnji drugega tira Divača – Koper v ocenjeni vrednosti 700 milijonov evrov. Gre za obseg del, ki bi bil zadosten, da bi slovensko gradbeništvo spet stopilo na pot nekdanjih uspehov in bi šlo naprej, tako kot je šlo naprej, ko je gradilo slovenske avtoceste. Uspeh bi bil, če bi drugi tir zgradili hitro, gospodarno in kvalitetno, po razumnih cenah, doseženih v odprti in pošteni konkurenci. Vse to se 2TDK po njegovih napovedih trudi doseči z nameravano in napovedano oddajo javnih naročil, ki jih bo oddal, če bo šlo vse po sreči, sredi prihodnjega leta.

Nadaljujte z branjem→

Naslednji teden v Sloveniji poteka Teden ozaveščanja o prevarah. Med drugim bo v ponedeljek ob 18. uri na Ekonomski fakulteti potekal dogodek “Mladi in korupcija”.

Zvečer ste vabljeni na okroglo mizo “Na sledi denarju” z eminentnimi gosti. Uvod v okroglo mizo bo premiera študentskega kratkega filma “Volk s Trga Republike”.

Kdaj: 18. novembra 2019 ob 17. uri

Kje: Lila dvorana, Ekonomska fakulteta.

Program:

• 17.00 Premierno – Slovenski “Volk s Trga Republike”
• 17.20 Mladi in korupcija; nagovor: dr. Sandra Damijan
• 17.30 Nezakonito pridobljen denar – koliko izgubljamo na letni ravni?
• 18.00 Okrogla miza “Na sledi denarju”, z udeleženci (Lidija Hren, vodja ExtraVisor preiskovalne skupine pri TV Slovenija , Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije RS, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS , Goran Novković, izvršni direktor SBC- Klub slovenskih podjetnikov)

Diskusijo bo vodila dr. Sandra Damijan, predsednica slovenskega odseka Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku

Dogodek bo trajal do 19.30 ure, nato pa bo sledilo druženje. Svojo udeležbo na dogodku nam, prosimo, potrdite tukaj.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Kotizacije ni.