Precedens, ki odpira polje za politično napačno interpretiranje statističnih podatkov

Rudi Seljak je v Sobotni prilogi Dela dobro opisal pravne dileme glede postopkov zamenjave direktorja SURS. Opozoril je na negativne posledice načina zamenjave iz vidika verodostojnosti objavljenih statističnih podatkov v bodoče. Hkrati pa je opozoril na to, kako zlahka nekdo na visoki funkciji napačno interpretira statistične podatke (bodisi iz neznanja, bodisi iz politično-populističnih vzgibov). Podobno kot jaz pred enim tednom je opozoril, da Lahovnik ni imel nobene osnove za navedbe, da bi lahko k manjšemu padcu BDP v prvem četrtletju pripomogli vladni ukrepi.

Ker je vlada političen organ, ta zapis pa noče polemizirati na politični ravni, se obračam na vodjo strokovne skupine in njegove vrhunske ekonometrike in jih sprašujem: Ali se, gospodje, sploh zavedate, kaj ste s svojim dejanjem povzročili? Ali se zavedate, da ste z izsilitvijo problematične, mogoče celo nezakonite razrešitve z eno samo potezo uničili dvajset, trideset let truda vseh, ki delujemo na področju uradne statistike in se neprestano trudimo za popolno strokovno neodvisnost? Puff … z eno potezo je šlo vse v zrak. Težko se bo zdaj znebiti videza pristranskosti. Vsaj v bližnji prihodnosti, dokler bo na oblasti vlada, ki je zamenjavo izvedla, bo vsak objavljen podatek lahko zbujal dodaten dvom o njegovi verodostojnosti.

Torej, od zdaj naprej lahko pričakujemo, da bosta vsak podatek in njegova interpretacija deležna še posebne kritične presoje zainteresirane javnosti. Politično neustrezna interpretacija statističnega podatka je v resnici prav tako nevarna kot neustrezen podatek sam. Saj navsezadnje za primer vprašljive uporabe naših podatkov ni treba iti daleč.

Urad je 20. maja 2020 objavil podatek, da je bil bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju 2020 za 2,3 odstotka nižji kot v istem četrtletju leta 2019. Vodja vladne posvetovalne skupine je v Odmevih isti dan ta podatek komentiral z besedami: »Zaenkrat tudi podatki statističnega urada kažejo, da je bil padec bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju manjši od pričakovanj, kar je dobro. Verjetno tudi posledica ukrepov.«

Vsaj dve zadevi sta v tej izjavi sporni. Ni jasno, kakšna so bila pričakovanja, na katera se sklicuje vodja strokovne skupine, zato tudi ni jasno, kaj je referenčni podatek za primerjavo. Če pogledamo dva uradno objavljena podatka, ki sta z gibanjem BDP v precejšnji korelaciji, to je indeks industrijske proizvodnje in indeks obsega v storitvenih dejavnostih in trgovini, ki sta sicer objavljena na mesečni ravni, sta pa bila oba za vse tri mesece prvega četrtletja na voljo pred objavo BDP, je objavljeni podatek povsem v pričakovanem obsegu.

Še bolj vprašljiv je tako na hitro navržen sklep, da je tako majhen padec posledica ukrepov. Predvidevam, da so mišljeni ukrepi iz prvega protikoronskega svežnja. Ti ukrepi so bili prvič predstavljeni 23. marca. Pravno so bili uveljavljeni 2. aprila. Kljub dejstvu, da nekateri delujejo retroaktivno, je težko verjeti, da bi pomembno vplivali na gibanje gospodarske rasti v prvem četrtletju.

Kar je v resnici precej jasno in tudi pričakovano videti iz doslej objavljenih podatkov, je, da je padec predvsem posledica padca obsega storitvenih dejavnosti v tretjem mesecu, kar je seveda posledica ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covida-19 sredi marca, zaradi katerih so bile nekatere storitvene dejavnosti povsem ustavljene. Če so bili mišljeni ti ukrepi, je celotna izjava še bolj problematična, saj so ukrepi, ki so povzročili padec, hkrati tudi razlog, da je ta manjši od pričakovanega.

Ob navedenem in podobnih primerih se mi vedno znova postavlja vprašanje, zakaj si tudi ljudje, ki so priznani strokovnjaki na svojih področjih, ko pridejo na polje statistike, z veliko lahkoto privoščijo pavšalne in površne izjave.

Vir: Rudi Seljak, Sobotna priloga Dela

%d bloggers like this: