S kolegi, uglednimi intelektualci, ki so se doslej močno angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, smo na štiri vodje poslanskih skupin naslovili pobudo za poenotenje in za korak naprej v skupnem delovanju opozicije. V tem je naša pobuda tudi uspela. Hkrati pa je naša pobuda presekala z mantro, da ni osebe, ki bi si upala prevzeti ta izziv.

V Sloveniji je vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili. Ko sem s kolegi pripravljal pobudo za koalicijo ustavnega loka, smo se zavedali, da bo prvo vprašanje – kaj pa kandidat za mandatarja? In da pobuda ni resna, če nimamo odgovora na to vprašanje. Na vprašanje: ste se pripravljeni angažirati tudi osebno? Prav nič se nisem ponujal, kot dokazuje tekst naše pobude, le odgovoril sem na vprašanje, ko je bilo postavljeno.

Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev iz preteklosti, in s tem k zaščiti ustavne ureditve te države, zaščiti ljudi pred epidemijo, h gospodarskemu okrevanju in večji blaginji za vse.

Nadaljujte z branjem→

Tribute mojemu domačemu mestu. Take Nine Orchestra in Darko Horvat vokal. Simpatična izvedba!

Hvala vsem za nešteto izrazov podpore, ki sem jih dobil (ki smo jih dobili) včeraj. V vaših odzivih se čuti ta silna energija in želja po spremembah, želja po normalizaciji države. Skupaj, in samo skupaj, lahko premagamo to epidemijo. Samo skupaj lahko to našo domovino spet normaliziramo. Zdravstveno, politično, človeško, socialno in gospodarsko.

Samo skupaj lahko to dosežemo. Odgovorno vsak pri sebi, odgovorno na ravni države in eden za drugega.

S skupino državljanov in državljank, ki so se že doslej angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, sem na vodje štirih opozicijskih strank naslovil iniciativo za ustanovitev koalicije ustavnega loka.

Vodje opozicijskih strank so se s pobudo strinjale, zato smo na torkovem sestanku že pričeli vsebinske pogovore v tej smeri. Pobuda je zdaj na strani opozicijskih strank, katerih vodje bodo javnost nagovorili na novinarski konferenci danes, v sredo, 7. oktobra, ob 15h.

Bine Kordež

Ena najbolj pogostih debat bo vedno o “poštenem in pravičnem” nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost in pravičnost razlaga vsak po svoje, redko kdo meni, da je pravično nagrajen glede na druge (premalo!), obdavčen pa tudi preveč. Če se spustimo na nivo posameznih primerov lahko hitro zaidemo na področje populizma, zagovarjanja ene ali druge rešitve, zaradi česar je ob teh razpravah dobrodošlo pogledati malo širšo sliko in včasih pa tudi kakšne konkretne podatke razmer v državi na tem področju (ne mislim na podatke o tako ali drugače prizadetem posamezniku, ki so sicer pogosto upravičen razlog za razburjenje in kritiziranje).

Nadaljujte z branjem→

Zelo dobra izvedba

Kultni film Wima Wendersa, kultna muzika Rya Cooderja

• How will Donald Trump’s covid-19 infection affect the election? – The Economist
• Would the Supreme Court hand Donald Trump a second term? – The Economist
• Herd Immunity Will Not Defeat COVID-19 – William A. Haseltine
• How to End the Pandemic This Year – Mariana Mazzucato et al.
• The Republican Threat to the Republic – Joseph E. Stiglitz
• After the Vaccine – Simon Johnson
• The Redistribution Games – Yanis Varoufakis
• The Way We Could Live Now – Robert H. Frank

No, tole je najboljše ozadje za nočno delovno seanso. Najbrž eden najboljših soundtrackov v zgodovini vesternov. Blizu mu pride samo Morricone v treh kultnih špageti vesternih Sergia Leoneja in morda Duelling banjos v Deliverance (ki pa ni vestern).

No, pa mi je The Economist vzel “šov”. Točno o tem bom namreč v petek govoril kot keynote speaker na Nabavnem vrhu.

Naj vnaprej izdam moje stališče: moja teza je, da sta globalizacijo že prej močno najedla protekcionizem in avtomatizacija, ki oba jemljeta prednost manj razvitim državam zaradi nizke cene delovne sile. Covid je zabil še en žebelj v krsto globalizacije. Ki pa seveda ne bo umrla, le trend rasti svetovne trgovine se bo močno upočasnil, saj bo več proizvodnje lokalizirane (ali bližje domu) in število faz proizvodnje se bo skrčilo na manj lokacij (umetna napihnjenost svetovne trgovine bo malce uplahnila).