Drago Babič

Skupne emisije toplogrednih plinov (TGP) so leta 2018 znašale 17,7 mio ton CO2 ekv. Če pogledamo emisije toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji po sektorjih, ki jih ustvarjajo, vidimo, da ima promet  največji, tretjinski delež:

Slika 1: deleži emisij TGP po sektorjih

Vir: Bilanca emisij TGP za leto 2018, Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU)

V prometu povzročajo emisije fosilna goriva, ki z 97%-nim deležem izrazito prevladujejo med energijskimi viri. V obdobju od leta 2005 do leta 2018  so emisije TGP zaradi naraščajočega prometa porasle za 32 %.

V tem članku si bomo najprej ogledali, kako se bodo v bodoče razvijali prometni tokovi, v drugem delu bomo iskali primerne načine razogljičenja prometa, v tretjem pa dajem konkretne predloge glede optimalnih politik.

Nadaljujte z branjem→

Res fina background muzika za delo. Vendar ne glejte predolgo v te hipnotične modre oči. Raje sploh ne.

Doktor Mario Fafangel, specialist za epidemiologijo, na svoj fin in izbran način razloži uporabnost hitrih testov in kako bi bilo treba voditi epidemiološko politiko.

Kot kaže izraelska analiza (Eran Segal et al, 2021), ki jo navaja The Economist, izraelska akcija cepljenje proti Covid-19 že daje dobre rezultate. Do sedaj je bilo v najbolj ranljivi starostni skupini 60+ z eno dozo cepljenih že skoraj 80% ljudi, dve dozi cepiva pa je prejelo 65% te skupine. V mlajši skupini 40-59 let je eno dozo prejela dobra polovica, dve dozi pa četrtina ljudi. Posledično naj bi med starejšimi od 60 let število hudih bolnišničnih primerov od vrhunca 19. januarja padlo za 26%, medtem ko se je v starostni skupini med 40 in 59, ki je manj precepljena, število pacientov v intenzivni negi povečalo za 13%.

To nakazuje na uspeh strategije hitrega cepljenja. Je pa seveda treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da je po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZA Emirati nekaj deset tisoč Izraelcev, ki so najbrž pretežno izven starostne skupine 60+, to izkoristilo za šoping v Dubaju, od koder naj bi prinesli bolj infektivne variante virusa. Potem pa je tu še problem izraelskih ortodoksnih verskih skupin ter palestinskega dela države, kjer se bodisi ne držijo lockdowna ali pa se cepljenje še ni začelo. Zaradi tega naj bi prišlo do dodatnega porasta okužb v manj precepljenih starostnih oziroma etnično-verskih skupinah.

Nadaljujte z branjem→

Odkril sem Samuela. Ki je včasih blues, včasih psihedelija, tule pa punk-blues. Čudovito.

Trenutno se v Sloveniji hitri antigenski testi (HAGT) uporabljajo v presejalne namene na zdravi populaciji brez simptomov in brez znanih rizičnih stikov. To je strokovno izjemno sporno, saj so kot lažno pozitivni identificirani zdravi posamezniki. Posledično je tudi način postopanja z zdravimi, asimptomatskimi, s hitrimi antigenskimi testi odkritimi osebami v nasprotju s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Te smernice glede hitrih antigenskih testov pravijo, da je v populaciji z nizko prevalenco okužb (kar zdrava asimptomatska populacija je!) pozitivni HAGT potrebno potrditi s PCR testom. ECDC je sicer v definiciji izenačila rezultate hitrih in PCR-testov – vendar to velja za definicijo bolnika, medtem ko v Sloveniji izvajamo množična testiranja zdravih oseb, brez znanih rizičnih stikov.

Identifikacija lažno pozitivnih zdravih posameznikov kot covid pozitivnih oseb ima številne zavajajoče in škodljive posledice:

1. osebo se vpiše v bazo covid pozitivnih oseb, zaradi česar se navidezno viša število okužb;
2. zdravi osebi se odredi izolacijo, njenim tesnim kontaktom pa karanteno – kar nima le neposrednih organizacijskih in logističnih, ampak tudi širše družbene posledice (psihosocialni moment);
3. če gre za učitelja ali vzgojitelja, se v karanteni znajde celoten razred ali skupina v vrtcu, kar spet vpliva na organizacijo celih segmentov družbe;
4. tako lažno pozitivno diagnosticirana oseba se v evidencah vodi kot covid-pozitivna oseba, zaradi česar ji je kasneje onemogočen dostop do pravočasnega cepljenja – kar je lahko strokovna napaka s potencialno usodnimi posledicami;
5. v primeru stika take osebe z resnično covid-pozitivno osebo pa se jo smatra kot osebo, ki je covid že prebolela (kar je prav tako strokovna napaka).

Nadaljujte z branjem→

Zakaj ukrepi ne delujejo? V prvi vrsti zaradi tega, ker poleti zdravstvenega in socialno-varstvenega sistema niste pripravili za drugi val. Ker represija, kaznovanje in zahteve vedno rodijo odpor. Preberite si prosim kakšen priročnik o motivacijskem intervjuju (sploh uradni govorniki) ali, še bolje, v strokovno skupino vključite strokovnjake s področja poznavanja človekove psihe in duševnega zdravja. Seveda pod pogojem, da strokovno skupino sploh upoštevate. Ukrepi ne delujejo, ker so konfuzni.

Se zavedate, da delujete kot razglašen orkester, ki pa pričakuje, da mu bo publika ploskala in želela “še”!? Ljudje vam ne zaupajo (več) in odgovornost za nizko precepljenost boste nosili sami.

Kaj pričakujemo od svojih otrok, ko zamočijo? Da bodo to priznali in poskušali popraviti, kar se popraviti da. Enako velja za starše. Prosim, naredite to tudi vi, pa če sebe vidite kot starša ali kot otroka. V obeh primerih je to vaša dolžnost!

Nadaljujte z branjem→

V Nature Communications Biology je bila objavljena nova študija ameriško-kanadskih raziskovalcev (Mody et al, 2021), ki preučuje nekaj že obstoječih zdravil kot možnih inhibitorjev razmnoževanja virusa Covid-19 (SARS-CoV-2). Med drugim ugotavlja, da je ivermektin zelo učinkovit (> 90%) pri zaviranju glavnega encima (3CLpro), ki sodeluje pri razmnoževanju SARS-CoV-2 (in drugih virusov RNA). To tudi lahko pojasni, zakaj je ivermektin tako zelo učinkovit tudi kot profilaksa (preventiva) proti okužbi s SARS-CoV-2.

Mimogrede, 100 tablet 12 mg ivermektina, ki zadostuje za zdravljenje do 50 ljudi, stane na indijskem trgu približno 50 USD. V Indiji je ivermektin že od junija sestavni del protokolov za preventivo in zdravljenje bolnikov s Covid. V Evropi sta zaenkrat Madžarska in Slovaška sprejeli ivermektin kot uradno zdravilo za Covid in šle v nabavo večjih količin.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V okviru priprav Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (DPS) je pred kratkim (september 2020) nastalo gradivo »Povzetek analize scenarijev za odločanje o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050« (DPSS), ki ga je v okviru projekta »LIFE podnebna pot 2050« pripravila skupina 15 uglednih strokovnjakov v konzorciju inštitucij pod vodstvom Inštituta Jožef Stefan (IJS).[1] Gradivo obsega izdelavo strokovnih podlag v podporo DPSS in obsega projekcije emisij TGP za različne scenarije izvajanja ukrepov v Sloveniji in dinamike zunanjih okoliščin ter oceno učinkov različnih scenarijev.

Gradivo je kvalitetno pripravljeno in podprto z veliko količino podatkov, ki so zbrani pregledno na enem mestu, kar je pohvalno. Podrobneje obravnava problematiko zmanjševanja emisij TGP in porabe različnih vrst energije po različnih sektorjih, od prometa, energetike, industrije in gradbeništva, široke rabe, kmetijstva, do odpadkov. Na koncu poda še celotno energetsko bilanco.

Vendar pa če je gradivo kvalitetno pripravljeno in podprto s podatki, pa to ne velja za same predpostavke scenarijev in ugotovitve DPS glede možnosti razogljičenja.

Zaradi pregrešno visokih stroškov izdelave, negativne energetske bilance in ničelnega prispevka k razogljičenju energetike, SNP nima realnih možnosti, da bi v bodoče igral pomembno vlogo v naših energetskih bilancah.

Nadaljujte z branjem→

Zelo me razveseli, ko na sceno pride nov indie rock bend. In tile mladi Škoti so dobri.

Nadaljujte z branjem→