Bilo je za pričakovati, da torkovo maratonsko 12-urno zasedanje finančnih ministrov evro območja (še) ne bo prineslo dogovora glede nadaljnje pomoči Grčiji. Nesoglasja med članicami evro območja so še prevelika, še večja pa med njimi na eni ter IMF na drugi strani. Gre za to ali Grčiji odpisati še večji del dolga ter po kateri obrestni meri ji obrestovati dano pomoč. Nadaljujte z branjem
Category Archives: svet
Kriza in geografija brezposelnosti v ZDA
Če imate hčerko, ste za levico, če sina, pa za desnico
V torkovih predsedniških volitvah je glede na število elektorskih glasov prepričljivo zmagal Barack Obama. Toda volilni izid še zdaleč ni bil tako predvidljiv. Pred volitvami in na volilni dan sem bil v stiku z nekaj mojimi prijatelji iz ZDA, ki so se močno bali, da Obami tokrat ne bo uspelo zmagati. Če že, pa so mu napovedovali izjemno tesno zmago na podlagi elektorskih glasov, medtem ko naj bi na nacionalni ravni izgubil t.i. »popular vote«. * Nadaljujte z branjem
Orkan Sandy je najboljša kampanja za zmago Obame
Orkan Sandy, ki je predvčerajšnjim pustošil po vzhodni obali ZDA, se je – paradoksalno – preobrnil v najboljšo kampanjo za predsednika Obamo. Obama je šest dni pred volitvami odpovedal vse predvolilne nastope in se raje napotil v New Jersey, da bi na samem kraju naravne katastrofe spremljal in usmerjal ukrepe za odpravo njenih posledic. Pri tem mu je, še en paradoks, dal javno podporo guverner Chris Christie, eden najvidnejših republikancev in podpornikov konkurenta Mitta Romneya. Nadaljujte z branjem
Vpliv poceni uvoza iz Kitajske na inovativnost v razvitih državah
Eno izmed najpomembnejših vprašanj v zadnjem desetletju za ekonomsko politiko razvitih držav je bilo, kakšen je “neto” učinek dramatično povečanega uvoza iz Kitajske v času intenzivne globalizacije. Ali uvoz poceni kitajskih izdelkov samo uničuje domača delovna mesta? Kakšen ima vpliv na blaginjo ljudi zaradi splošnega padca ravni cen? Kakšen ima vpliv na dolgoročno gospodarsko strukturo razvitih držav? Kaj bodo v prihodnosti počele razvite države, če lahko na Kitajskem vse proizvedejo bistveno ceneje? Nadaljujte z branjem
Zakaj ne moremo biti vsi Skandinavci?
V še čisto sveži študiji si Acemoglu, Robinson in Verdier (2012) postavijo čisto preprosto vprašanje: če je blaginja večja v bolj blagi obliki kapitalizma, kot je skandinavski socialdemokratski tip, zakaj potem tega institucionalnega sistema ne prevzamejo tudi ZDA? Zakaj vse države ne prevzamejo enakega tipa kapitalizma? Njihov odgovor je dokaj preprost, ki pa ne bo osrečil tistih bolj socialno-pravičniško usmerjenih duš: ker inovacije zahtevajo posledično večje donose inovatorjev in s tem večje družbene razlike, zato vse družbe tega potenciala ne morejo ali ne želijo doseči. Ali drugače rečeno, nekatere države se morajo zaradi bolj egalitarističnega institucionalnega sistema odpovedati večji inovativni dinamiki, vendar to ni problem, dokler lahko te nove tehnološke rešitve prevzemajo od drugih. In takšna delitev sveta med grobim in blagim kapitalizmom je optimalna za svet. Nadaljujte z branjem
Razpad evra bi povzročil za 17 bilijonov evrov škode
Študija, ki jo je za nemški Bertelsmann Stiftung naredil Prognos inštitut, kaže, da bi razpad evro območja povzročil globalno recesijo, ki bi lahko povzročila kumulativno gospodarsko škodo v višini 17.2 bilijona (17,157 milijard) evrov. Za lažjo predstavo: to je denimo enako sedmim letnim bruto domačim proizvodom Nemčije ali ekvivalentno BDP, ki ga Slovenija ustvari v 500 letih. Nadaljujte z branjem
Odziv Jeffreya Sachsa na ‘Why Nations Fail?’
Letos sem že nekajkrat omenil zadnjo knjigo Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona ‘Why Nations Fail‘ (2012). Knjiga je čudovita v svojem simplificiranem, vendar plauzibilnem poskusu pojasnjevanja, zakaj so nekatere države uspešne, druge pa ne. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata s političnimi in ekonomskimi institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. V knjigi precejšen del pozornosti namenita do sedaj najbolj uveljavljenim “teorijam razvoja, ki ne delujejo“. Pri tem se osredotočata na teorije, ki kot ključne determinante divergentnega razvoja držav jemljejo geopolitični položaj, kulturne razlike ter ignoranco oziroma neznanje političnih elit. Njuna razlaga divergentne dinamike razvoja predvsem zaradi institucionalnih razlik je izzvala kolega s Columbia University Jeffreya Sachsa, da je v Foreign Affairs napisal, kritično recenzijo knjige. Nadaljujte z branjem
Ob Felixu Baumgartnerju postanem zelo ponosen na Boscarola
Malce prej sem v živo spremljal dosežek Avstrijca Felixa Baumgartnerja pri prostem skoku z “roba vesolja“, z višine 38 km. Baumgartnerjev dosežek (skok z najvišje višine, preboj zvočnega zidu) je popolna kombinacija izjemnega osebnega poguma, izkušenj in znanja ter vrhunske tehnologije. Toda ob tem izjemnem dosežku, ki ga je gigantsko finančno podprl Red Bull, si ne morem kaj, da ne bi bil še bolj ponosen na prijatelja Iva Boscarola. Nadaljujte z branjem
Evropska komisija o reformi bančnega sistema
Na podlagi empiričnih raziskav je že dolgo znano, da imajo velike banke omejene ekonomije obsega, predstavljajo pa veliko sistemsko tveganje. Sedanja kriza, ki je izšla iz bančnega sektorja, je samo še dodatno potrdila, da je bančni sektor nujno potrebno regulirati. Prejšnjo sredo je bilo v Bruslju predstavljeno t.i. Liikanenovo poročilo – poročilo ekspertne skupine za reformo bančnega sistema v EU, ki jo je vodil guverner finske centralne banke Erkki Liikanen. Poročilo predlaga pravno ločitev med visokorizičnimi finančnimi naložbami bank (investicijske banke) od običajnih komercialnih poslov bank. Samo poročilo, predvsem pa odzivi nanjo iz bančnega lobija, pa kažejo, da pot učinkovire regulacije ne bo tako preprosta. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.