Nujna zamenjava finančnega ministra

Ciper, Luksemburg, Malta ali Slovenija?, tako je Washington Post naslovil včerajšnji članek o Sloveniji. V dokaj kratki in zelo površni, nekajvrstični analizi je novinar Dylan Matthews obdelal vsako izmed držav in pri tem upošteval le velikost bančnega sektorja glede na BDP ter njegovo izpostavljenost do toksičnih držav. Pri Sloveniji nič od obojega ni sporno. V Sloveniji je bil ključni problem izpostavljenost bank do domačih toksičnih kreditov, toda to se je sprevrglo v usodno izpostavljenost bank do anemične države, ki ni bila sposobna s hitrim rezom sanirati predvsem treh največjih bank v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka). Dodatno pa se je sprevrglo v usodno izpostavljenost države do finančnih trgov, da bi ji vsako leto posodili dovolj sredstev, da bi pokrila svojo pretirano javno porabo in refinancirala v pretklosti najete kredite. Pri Sloveniji gre za problem zaupanja, kot pravi Washington Post (objavljam v celoti): Nadaljujte z branjem

Alojz Ihan o ciprski drami in slovenskih rovtah

Ciper je brez umetniških uvertur v nekaj sekundah prisilil vsakega od tistih lepo oblečenih gospodov s pomembnimi poslovnimi kovčki, da so se iz oči v oči soočili s tistim, kar sicer tudi kateremu koli drugemu »normalnemu« človeku od njegovih dolgoletnih življenjskih prizadevanj realno ostane – vsebine preživetih dni in osebnih dejanj. Si toliko, kot ostane tvoje osebne vsebine po spiranju družbenih iluzij. Nadaljujte z branjem

Slovenija ni Ciper, le skupno usodo si utegnemo deliti

V zadnjih dneh se je zelo popularno spraševati, če se lahko Sloveniji zgodi Ciper. Vprašanje se sicer lepo sliši, je pa v svojem bistvu povsem retorično. Odvečno. Jasno je, da se Sloveniji lahko s precejšnjo verjetnostjo zgodi Ciper, vendar pa zgolj iz vidika podobnosti usode. Namreč spravili smo se v položaj, ko več nimamo izbire in moramo pristati na vse pogoje. * Nadaljujte z branjem

Učljivost Bratuškove je zavidanja vredna

Učljivosti politikov nikoli ne bi smeli podcenjevati. Umetnost politike je prilagajanje danim omejitvam. Tako je tudi predsednica vlade Alenka Bratušek po nekaj začetnih nespretnostih kmalu naletela na “reality check” in “hard budget constraints”. Malce komunikacije s tujimi mediji, predvsem pa odziv finančnih trgov v luči nujne skorajšnje izdaje državnih obveznic, je njene sanjaške programske točke skrčilo na povsem enake, kot jih je imela bivša Janševa vlada. No, na koncu je, tako prav sramežljivo, dodala še podtočko o zagonu gospodarstva. Nadaljujte z branjem

Trojka zavrnila ciprski “Plan B” in posledice za Slovenijo

Po poročanju Spiegla, ki se sklicuje na grške medije, naj bi danes v pogovoru s ciprskim predsednikom vlade predstavniki Trojke (ECB, EK, MDS) že zavrnili ciprski “Plan B”. Po tem nadomestnem planu naj bi namesto enkratnega davka na bančne depozite ciprska vlada izdala obveznice, za katere bi jamčili s sredstvi pokojninskih skladov in sredstvi ciprske pravoslavne cerkve. Uradniki Trojke naj bi dvomili v kvaliteto teh jamstev. Na drugi strani pa so ciprske peripetije glede zavrnitve osnovnega predloga Trojke  močno razbesnile nemško vlado, ki je očitno izgubila potrpljenje z muhastimi Ciprčani. Nadaljujte z branjem

Alojz Ihan o brezbarvni uradniški vladi

Zato mi ob takih problemih, ki zahtevajo velikanske premike, nekako ne gre v račun, da smo dobili uradniško, po naravi rutinersko vlado, katere siva, prosojno matirana brezbarvnost (s kako senco v ozadju, ki ji ne moreš ugotoviti oblike in jo še manj pogledati v oči) obeta zgolj prizadevnost za ohlajanje donedavnega ljudskega vrenja v slogu modrega SZDL-jevskega vključevanja vsega in doziranja ohlapnih informacij. Čemur prav samomorilsko sledijo tudi mediji, ki so si še pred nedavnim dvigali naklade z nenehnim novičarskim elektriziranjem ljudi o tem, kako je vse narobe. Še sindikalistov s peno na ustih ni naenkrat nikjer več. Nadaljujte z branjem

Steinbuch o nujnosti nove stranke

Ne potrebujemo torej nobene nove stranke na levici, pač pa normalno, generacijsko mlado in evropsko usmerjeno stranko, na čelu katere ne bi bil patološki narcis.  […]  Dileme o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, torej ni. Če jo bodo osnovali pravi ljudje z idejami, čisto preteklostjo, če bodo pozorni na generacijski moment, potem je njen uspeh odvisen le od sposobnosti motiviranja prevladujoče pasivnega volilnega telesa. Nadaljujte z branjem

Bog nam pomagaj!

To je edini komentar, ki mi je prišel na misel ob nadaljevankah koalicijskih usklajevanj in predstavitvi ministrskih kandidatov nove vlade. Celotna zadeva izgleda kot farsa. Kot parodija Pahorjeve vlade. Ki je bila po vseh kazalcih najslabša vlada v zgodovini samostojne Slovenije. Vlada Bratuškove bo glede na prikazano do sedaj in glede na “enajsterico”, ki jo pošilja na igrišče, ta neslavni rekord očitno zlahka podrla. Ima vse možnosti, da gre v zgodovino – kot vlada, ki je pripeljala državo v bankrot. Nadaljujte z branjem

Boštjan Jazbec je še en izvrsten kandidat, takorekoč idealen

Slišim, da je moj kolega Boštjan Jazbec praktično usklajen kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije. Podpirale naj bi ga vse progresivne sile v državi – od Jankovićevih pragmatičnih neo-komunističnih liberalcev, Janševih črnih komunističnih liberalcev do Virantovih (hja, ultra-pragmatičnih?) liberalcev. Pri tem pa je najboljša stvar, da je Jazbec seveda naravnost izvrsten kandidat za guvernerja, v vseh pogledih. Težko bi našli boljšega. Nadaljujte z branjem