Ker sem bil v tistem času na dopustu, mi je ušla ta genialna pedagoška razlaga fiskalnega pravila. Mea culpa. Od oktobra naprej bom ta pedagoški pripomoček pridoma uporabljal na predavanjih. Hvala, ga. Kociper! Nadaljujte z branjem→

Igor Masten

Pretekli teden so se nam ponovno začele dogajati napovedane podražitve hrane po občutnejših stopnjah. Med vzroki podražitev so spet v ospredju občutne podražitve osnovnih surovin, od žit dalje, ki lahko hitro vplivajo na stroške proizvodnje različnih vrst hrane. Spomin na podobne podražitve v letu 2007 je še močno živ in močno vpliva na reakcijo javnosti tudi danes. Čeprav tega ne bo spremljal splošen izbruh inflacije kot leta 2007, so za mnogo ljudi, današnje podražitve še bolj problematične, saj do njih prihaja v času, ko je slovenski BDP zaradi dveh recesij nižji, brezposelnih pa ima Slovenija tudi več kot dvakrat več v primerjavi z letom 2007. *

Nadaljujte z branjem→

Predsednik vlade Janez Janša se je v manj kot dveh mesecih dvakrat zapletel v neprijetne situacije, ko je v javnosti nespametno razkrival občutljive informacije o stanju države in s tem vznemiril partnerje v EU, tuje medije in mednarodne finančne trge. V začetku julija je Janša izjavil, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali. Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem→

Po podatkih SURS se gospodarska recesija v Sloveniji poglablja, saj BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani upada že tretje četrtletje zapored. Medtem ko je v lanskem zadnjem četrtletju upadel za okroglo 1%, v prvem četrtletju letos za 0.7%, pa je v drugem četrtletju upadel že za 2.2% (po podatkih, ki ne upoštevajo sezonske komponente in niso prilagojeni za število delovnih dni, pa kar za 3.2%). V prvi polovici leta je na letni ravni BDP upadel že za 1.6%. Razlog za padec je zmanjšanje vseh komponent trošenja: gospodinjstev za 3%, države za 2% ter bruto investicij za 22.1%. Edini pozitivni prispevek k BDP je prispeval saldo menjave blaga in storitev s tujino – za 3.4%, pri čemer pa se tako izvoz kot uvoz zmanjšujeta. Ali drugače povedano, če Slovenija ne bi izvažala, bi se v drugem četrtletju letos zaradi manjšega trošenja domačih subjektov BDP zmanjšal kar za 6.8%. Nadaljujte z branjem→