E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih (3. del)

Pozdravljeni,

Vsekakor hvala za vaše razmišljanje, pri čemer bi vseeno ponovil, da se z vašimi ocenami precej strinjam, želel pa sem opozoriti še na drug vidik, ki pa se običajno izpušča.

Da so ljudje jezni (ne obubožani, kot sami pišete) zaradi občutka, da jih je nekdo močno izigral, se strinjam. Da so bile marsikatere privatizacije sporne (za ljudi mogoče kar vse, saj ne morejo sprejeti, da je nekdo lahko postal lastnik močne firme – kaj šele če je projekt padel –, pred tem pa je imel samo toliko kot vsakdo, torej nič ali malo), tudi ni dilem. Prav tako nikoli nisem zanikal, da je bil naš prevzem problematičen – a ne toliko, kako se je začel, temveč kako se je moral končati. Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih (2. del)

Pozdravljeni,

Verjamem, da bi želeli polemizirati o tistem intervjuju v Delu De Facto, ki je bil povzet tudi na blogu. Gre pa v resnici za to, da so ljudje jezni, ker so lahko gledali te privatizacijske zgodbe, ki so se izvajale večinoma netransparentno in na sivem trgu, mnogokrat so bili kršeni predpisi. In nikomur izmed vpletenih, razen vam, se zaradi teh mahinacij ni zgodilo nič. Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih in izpuhtelem denarju

V preteklem tednu se je po elektronski pošti razvila spontana diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih  prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V soglasju z Binetom Kordežem bom ta teden objavil najino e-diskusijo, ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Nadaljujte z branjem

Strukturne reforme in njihov učinek

Bine Kordež

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnemu znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Nadaljujte z branjem

Neučinkovitost ali namerno bojkotiranje sodišč?

Prejšnji teden sem pisal, da je v srčiki sedanjega nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In ko pogledate pobliže denimo zavlačevanje sodnih postopkov proti monopolistu Telekomu, proti raznim “tajkunom” ter denimo tega sedanjega proti Andreju Lovšinu, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope, ki je na svojo pest dramatično prekoračil vrednost investicije v terminala v Čehovu ter zaradi tega za seboj pustil prazno lupino Intereurope, vas zagrabi sveta jeza. Nadaljujte z branjem

Koristi in stroški povečane dinamike pretovora iz Luke Koper prek slovenskega ozemlja

V študiji analiziramo dinamiko bodočih blagovnih tokov prek koprskega pristanišča in transportne variante, po katerih bo to dodatno blago v in iz koprskega pristanišča doseglo zaledne države. Ocenjujemo koristi in stroške, ki jih ta dinamika pretovora prek različnih transportnih variant prinaša za celotno narodno gospodarstvo. Pri tem analiziramo tri scenarije dinamike pretovora v Luki Koper (pesimistični, optimistični in realistični) ter tri variante razvoja transportnih koridorjev, po katerih se bo povečan obseg tovora prevažal med Koprom in zalednimi državami. * Nadaljujte z branjem

Demonstracije in revolucije ali reforme in razvoj

Iz intervjuja, ki sem ga imel za Delo De facto:

Se strinjate z notorično ugotovitvijo, da brez prave revolucije ni pravega razvoja?

Ne, revolucije državo samo spravijo za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Zamenja se le oblast, ljudstvo ostane isto. Z njo pridobijo samo novi oblastniki, ljudstvo ostane izkoriščano v enaki meri še naprej. »Živalska farma« Georgea Orwella to lepo prikazuje na literaren način, »Why Nations Fail« Acemogluja in Robinsona pa to lepo znanstveno dokazuje. Nadaljujte z branjem

Plače in (ne)konkurenčnost

Pravijo, da je kriza priložnost. Za iznajdljive, za okretne, za prilagodljive. Najbolj prilagodljiva podjetja znajo v času, ko na trgu prevladuje malodušje in so konkurenti v krču, tak trenutek izkoristiti, da s promocijskimi ukrepi povečajo tržni delež obstoječih izdelkov. Ali da lansirajo nove. Ali pa da v času recesije racionalizirajo stroške, prilagodijo nabor izdelkov in vitki pričakajo, da trg spet oživi. Neprilagodljiva podjetja zaspijo na obstoječih izdelkih ali se ne zmorejo notranje reorganizirati in racionalizirati. Ko trg oživi, so ta podjetja lanski sneg. Velja enako za države? * Nadaljujte z branjem

Ko gredo politiki kot “kurbe s plesa” …

Zares odličen komentar Alojza Ihana v Financah o “uporu raje” in o tem, kako hitro lahko “raja” politike kot kurbe z eno potezo odpravi na smetišče. No, v primeru Kanglerja je bilo potrebno dvoje demonstracij, v primeru Tuerka pa dva kroga volitev. Toda njun intimni občutek je verjetno podoben kot pri poceni deklinah ob koncu večera. Pa ne, da si tega ne bi krepko prislužila. Podobno velja za ostale politike, ki pa jih “odpravnina” še čaka. Nadaljujte z branjem