Ko je lani poleti Nate Silver, voditelj legendarnega FiveThirtyEight bloga, oznanil, da svoj blog prenaša na ESPN, je precej šokiral medijski svet izven Slovenije. Silver, ki je začel s športnimi napovedmi, ni znan samo po izjemno natančni napovedi izidov dveh ameriških predsedniških volitev za New York Times, pač pa tudi po izjemni knjigi The Signal and the Noise. NY Times je Silverju leta 2010 ponudil platformo za blog, ki je NY Timesu dnevno naredil več kot 30% dnevnega on-line prometa, vendar je Silver ta format kmalu prerasel. Blog je želel preoblikovati v multimedijski portal. NY Times temu izzivu ni bil kos, nakar je ESPN Silverju ponudil velik proračun, da naredi spodoben multimedijski portal.

Danes nas je podobno šokirala novica, da Ezra Klein, voditelj legendarnega bloga WonkBlog, skupaj z dvema ključnima sodelavcema zapušča Washington Post. Nadaljujte z branjem→

Darko Kutoš

Zadeva:  Ureditev študentskega dela

Spoštovana ga. Kopač Mrak, očitno niste upoštevali mojih predlogov glede ureditve kratkotrajnih, začasnih in občasnih del mladim (moj dopis s predlogi poslan na vaš e-poštni naslov z dne 3.9.2013) ter ste očitno s predlogom aktualne reforme tudi vi podlegli lobiju velikih študentskih servisov in njihovih nenasitnih zaveznikov, vprašljivo legitimnih študentskih organizacij. Nadaljujte z branjem→

• Time for a new theory of the firm – Murray & Markey-Towler
• Rational Agents: Irrational Markets – Roger Farmer
• The Rationality Debate, Simmering in Stockholm – Robert Schiler
• Working for the Few: Political capture and economic inequality – Oxfam
• Recovery from Financial Crises: Evidence from 100 Episodes – Reinhart & Rogoff
• Getting rid of the Euler equation – Jérémie Cohen-Setton
• Deflation: The Failed Macroeconomic Paradigm Plumbs New Depths of Self-Parody – William K. Black

Medtem ko se v kinodvoranah širom sveta vrti Scorsesejev “Volk iz Wall Streeta“, portret sodobnega Kaligule, ki ga jaz sicer iz principa ne bom šel pogledat, je tukaj odlična zgodba iz New York Timesa. Izpoved insiderja iz Wall Streeta o lastni zasvojenosti. O tem, kako je alkohol, travo in kokain zamenjala zasvojenost z denarjem. In večna nevoščljivost do tistih, ki zaslužijo še več, ter večen strah, da bi denarja nekoč zmanjkalo. Nadaljujte z branjem→

Dolgih pet let je trajalo preden smo končno začeli s sanacijo bank. Zaradi tega smo po nepotrebnem izgubili okrog 10% BDP, povečali javni dolg za 35% BDP, sanacija bank pa bo prinesla povečanje javnega dolga še za okrog 20% BDP. Vse skupaj po nepotrebnem. Pet let življenja in za pet let gospodarske rasti in delovnih mest smo vrgli proč. Zaradi katastrofalno napačne makroekonomske politike Pahorjeve vlade. Toda z dnevom D, z začetkom sanacije bank, se začenja novo življenje, ali bolje rečeno – novo upanje na boljše življenje. Zdaj je čas, da gospodarstvo ponovno postavimo na noge. Potrebujemo dobro strategijo za Dan potem. * Nadaljujte z branjem→

Neenakost razdelitve dohodkov v letu 2010. Slovenija ni samo absolutni prvak po enakosti razdelitve dohodkov med pol- in razvitimi državami OECD, pač pa tudi v svetovnem merilu. Neenakost med vsemi državi, ki jih spremlja Svetovna banka, je nižja samo še v Belorusiji.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Evropski politiki, pa tudi ekonomisti, bi se morali pri svojem razmišljanju in ukrepanju malce bolj poglobiti v zgodovino. Zgodovina je namreč zakladnica izkušenj, predvsem zelo mučnih izkušenj, iz katerih se, predvsem kadar se sistematično pojavljajo, lahko naučimo, česa danes zares ne velja več poskušati. Evropska monetarna unija je tak novodobni eksperiment, ki je glede na značilnosti, dokaj podoben obdobju zlate valute pred letom 1914 ter obdobju med obema vojnama. “Zlati avtomatizem” je sicer krasen učbeniški primer, kako se notranje ravnotežje (cene in zaposlenost) avtomatsko prilagajajo zunanjemu (plačilni bilanci). Problem je le v tem, da ta učbeniški pripomoček preskoči temnejše plati avtomatskega prilagajanja, to pa so predvsem dolga obdobja deflacije, gospodarske depresije, zniževanja plač in/ali velike brezposelnosti.

Za hiter zgodovinski pregled temnejših plati zlatega avtomatizma, za katerega je Barry Eichengreen povedal, da ga zaradi socialne krutosti ne moreš uveljavljati v demokracijah, priporočam knjigo Marka Blytha – Austerity: The History of a Dangerous Idea (2013) ter seveda izvrstni pregled Barrya Eichengreena – Golden Fetters: The Gold Standard and the Great Depression, 1919-1939. Nadaljujte z branjem→

Nekateri se razburjajo, ker se v najnovejši koalicijski pogodbi beseda solidarnost pojavi vsaj 20-krat. Tja, kaj ste pa pričakovali? Gre pač za path-dependance. Če imamo za seboj vsaj 45 let socializma in nato dobrih 20 let nečesa vmes med trgom in socializmom, pač ne morete pričakovati od vlade, ki si po sanaciji bank (ki bo vsakega izmed nas po žepu udarila z dodatnim davkom najmanj v višini 2,500 evrov po glavi) želi popraviti imidž, da bo govorila o več konkurence in več trga.

Takšne izjave si lahko privošči samo nemški predsednik Joachim Gauck, ki je nedavno posvaril o preveč regulacije s strani države in o nujnosti več konkurence. Še več, v govoru je izrecno branil neoliberalizem (v smislu ordoliberalizma nemške freiburške šole, ki je sicer antipod neregulirane verzije klasičnega laissez-faire). Nadaljujte z branjem→