Odprto pismo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Darko Kutoš

Zadeva:  Ureditev študentskega dela

Spoštovana ga. Kopač Mrak, očitno niste upoštevali mojih predlogov glede ureditve kratkotrajnih, začasnih in občasnih del mladim (moj dopis s predlogi poslan na vaš e-poštni naslov z dne 3.9.2013) ter ste očitno s predlogom aktualne reforme tudi vi podlegli lobiju velikih študentskih servisov in njihovih nenasitnih zaveznikov, vprašljivo legitimnih študentskih organizacij.

Vaše ministrstvo je s svojo predlagano zakonodajo skozi 20 let kontinuirano omogočalo ekscesne zaslužke velikih študentskih servisov v koncesijski dejavnosti – in očitno se zgodba nezadržno nadaljuje. Na ta način je v preteklosti zaradi neustreznega ravnanja vašega ministrstva, evidentno prišlo do velikanskega oškodovanja javnih sredstev. Ali si upate objaviti zneske, koliko je kateri od (velikih) študentskih servisov skozi teh 20 let zaslužil?

Ali obstoja  analogen primer koncesijske dejavnosti, ki je podobno omogočala tako ogromne zaslužke v panogi (pod koncesijo, v javnem interesu), ki je namenjena podpori neki socialno šibkejši skupini – v tem primeru mladim ob prvem vstopu na trg dela? Ali se je mogoče pojavil npr.  zasebni vrtec ali  npr. služba oskrbe ostarelih, ki si je z dohodki od dejavnosti lahko privoščil javnosti znano nakupovanje gospodarskih družb, hotelov, rečne flote, razkošnega voznega parka, izgradnje privatnih študentskih domov, finančnega inženiringa in zaporednih večletnih izplačil milijonskih dobičkov iz svojega poslovanja (http://www.ediplome.fm-kp.si/Klancar_Gregor_20110126.pdf, str.18)?

Največja napaka vaše aktualne predlagane reforme je, da je del vašega administrativnega aparata, ki je bil v preteklosti in je očitno še naprej, zadolžen za panogo študentskega dela, s sedaj predlagano in v preteklosti sprejeto ureditvijo, linearno obremeni vse posrednike študentskega dela enako, ne glede na skrajno različen gospodarski potencial posameznega okolja, regije.

Pomurska regija ima npr. le okoli 5.000 študentov, od katerih jih  je preko našega študentskega servisa letno delalo okoli 1.600 oseb – ostali pa so prisiljeni študentsko delo opravljati v univerzitetnih centrih ali pa nekaterim srečnežem, ki so materialno preskrbljeni, takšno delo sploh ni potrebno.

Zaradi pri nas že splošno razširjene nelegalne prakse o dogovarjanju sodelovanja z izbranim velikim študentskim servisom (nelegalni ekskluzivni dogovori o sodelovanju) in posledičnem izrivanju konkurence manjših ponudnikov pa veliko naših članov kljub želji, da delajo z nami, tega žal ne morejo. Torej jim aktualna splošno uveljavljena praksa takšnega dogovarjanja poslov, proti njihovi volji,  vsili »pravi študentski servis«. In študenti svobodne izbire pravzaprav nimajo, če se ne uklonijo zahtevi ostanejo brez dela in zaslužka.  To je podobno, kot bi  podjetje za izplačilo plače delavcu, proti njegovi volji določilo izbrano banko, za zavarovanje njegovega avtomobila izbrano zavarovalnico in za odvetniške storitve postavilo točno določeno odvetniško pisarno.

Ali naj v Pomurju prisilno aktiviramo v delovno brigado vse pomurske študente, da delajo pri nas ali pa naj morebiti študente uvažamo iz drugih regij, da dosežemo točko rentabilnosti poslovanja podjetja za dva zaposlena in materialne stroške poslovanja?

Delež pomurskega BDP v naši regiji dosega manj kot 68% slovenskega povprečja nasproti 140 % povprečja v ljubljanski regiji. Gospodarstvo v naši regiji, tudi zaradi te razlike v gospodarski razvitosti in potrebe regije po gospodarski rasti, še bolj potrebuje takšno obliko dela, (kot pa npr. ljubljanska regija), tudi kot spodbude za zaposlovanje v lokalni regiji.

In vi ste, vsem v posmeh, predlagali malenkostno in linearno zvišanje priznanih stroškov vsem posrednikom študentskega dela (iz Vizjakovih nevzdržnih 3,8 na 4% !! od doseženega celotnega prometa)?! Na ta način smo vsi regionalci, zaradi nezmožnosti doseganja pokrivanja stroškov poslovanja, še vedno mrtvi (v l. 2013 je na trgu že 10 ponudnikov manj kot leta 2012), veliki pa za nagrado dobijo še več! Ali trije veliki študentski servisi tako z vašo izdatno pomočjo sedaj končno dosežejo optimum možnega zaslužka in z vašo pomočjo  prevzemajo celotno panogo?! Razložite prosim, zakaj!

S svojo ureditvijo neposredno generirate  in podpirate nelegalno oligopolno obliko trga študentskega dela.

Tabela 1: Podatki o zaračunani koncesijski dajatvi, deležih koncesionarjev, priznanih stroških  za opravljanje dejavnosti ter celotni vrednosti študentskega dela v l. 2012, tržni deleži posrednikov študentskega dela

kutos_tab1Vir: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije; lastni preračuni.

 Stanje na trgu posredovanja študentskega dela je samo zaradi vaše ureditve panoge evidentno nezakonito, ZPOmK-1 (Uradni list RS, št. 36/2008)  v 9. členu eksplicitno navaja pogoje za zlorabo prevladujočega položaja na trgu:

 (5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.

 (6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov.

Ali boste pri načrtovanju strategije ureditve kratkoročnih del mladim oblikovali transparentno in družbeno pošteno obliko ureditve panoge, ki bo v korist širši skupnosti ali pa bo le-ta še naprej ustvarjala nadaljnja trenja, nepravičnost in skrajno javno nezadovoljstvo, ki jih povzroča skrajna neenakost in izredna dobičkonostnost izključno le za par velikih ponudnikov. Uporabniki študentskega dela niso toliko nezadovoljni z delom samih študentskih servisov, temveč predvsem z ekscesnimi zaslužki privatnih oseb – izbranih  lastnikov velikih študentskih servisov.

Nujno je uvesti bodisi regionalne posredovalnice in jih oddati na javnem razpisu (po vzoru Svetlikovega »Malega dela«) bodisi uvesti spremenjeno lestvico priznanih stroškov posredovanja, ki bo regionalnim servisom pokrila fiksne stroške poslovanja, velikim pa, zaradi ekonomije obsega, pripisala manjši delež priznanih stroškov poslovanja. Temeljito bi bilo potrebno premisliti možnost vključitve v to obliko dela tudi drugim mladim osebam, ki so prvič v položaju iskanja zaposlitve in jim časovno omejeno opravljanje kratkotrajnih del pomaga tako pri pridobitvi prvih delovnih izkušenj kot pri premagovanju eksistenčne stiske. Saj niso le študenti edina skupina mladih, ki je  eksistenčno ogrožena. Nekateri mladi so v preteklosti iskali takšno možnosti dela z načinom zlorabe vpisov v šole (in torej črpanja denarja še iz računa šolskega ministrstva), le z namenom koriščenja možnosti opravljanja študentskega dela. Delo preko študentskega servisa so iskali izključno zato, ker  so bili zaradi skrajne eksistenčne nuje v to prisiljeni in je bilo na trgu dela samo tovrstno delo na voljo.

Pretehtati bi bilo potrebno tudi možnost vključitve v to obliko dela tudi upokojencem (po vzoru Svetlikovega »Malega dela«) ter na ta način omogočiti mehke načine prehajanja med upokojitvijo in delno vključenostjo na trg dela, ki nedvomno zajema tudi kratkoročna dela. Na ta način bi lahko bolje vnovčili njihova znanja in delovne izkušnje, seveda pa v obsegu in obliki, ki ne najeda konsistentnosti ostalih oblik dela ter integritete samega trga dela.

Jože P. Damijan (**) konkretno za ureditev potrebnega financiranja regionalnih posrednikov predlaga za našo, pomursko regijo okoli 8 % priznanih stroškov poslovanja in to na podlagi indeksa primerjav BDP in števila študentov v regiji, v univerzitetnih centrih pa zaradi omenjenih ekonomij obsega, toliko manjše deleže priznanih stroškov za delovanje posrednikov.

Tabela 2 – Korigirani stroški posrednikov glede na razliko od Ljubljane (glede na število študentov in BDP na prebivalca)

kutos_tab2Vir: Statistični podatki SURS, preračuni Jože P. Damijan

Vaše ministrstvo ima vseskozi vse, zelo  natančne podatke o količini, vrsti in naravi opravljenega dela  posameznega študentskega servisa iz redno posredovanih obveznih letnih poročil posrednikov – koncesionarjev, skupaj s pripadajočimi letnimi bilancami poslovanja.

Torej v vsakem trenutku točno veste (in ste tudi v preteklosti vedno vedeli) kaj se dogaja v panogi pa tudi vsaka predlagana ureditev ima (in je imela) natančno določene, pričakovane posledice in projekcije učinkov vaše ureditve.

Povejte torej javnosti, da ste skozi celotno zgodovino »urejanja« področja študentskega dela (neodvisno od črnega do rdečega barvnega spektra strankarske pripadnosti udeležencev), vedno natančno vedeli kaj delate in ste to, kar ste s svojimi ukrepi načrtovali, tudi vedno dosegli. Pri svojih postopkih ste torej vedno bili skrajno premišljeni in ste ravnali v korist širše družbe? Ups, kako vam  je torej uspelo dovoliti pretočiti toliko javnega denarja v žepe nekaj lastnikov velikih študentskih servisov?

Jaz se bom s somišljeniki na vso moč potrudil, da vse skrivnostne tančice o študentskem delu, s konkretnimi podatki, imeni ter priimki vseh, ki so ali so v preteklosti bili odgovorni za to panogo, posredujem javnosti ter tudi vložim ustrezne prijave zaradi suma korupcije zaradi omogočanja zaslužkov točno določenim privatnim osebam in nevestnega, negospodarnega  ravnanja z javnim denarjem. Nekaj tistih, ki so se okoristili z denarjem iz tega naslova že poznamo, ostale pa bo javnost tudi kmalu spoznala.

V vednost vam posredujem tudi intervju za Radio Murski val:

“Nova reforma študentskega dela je dejansko tajkunski prevzem panoge študentskega dela s strani  treh največjih študentskih servisov ob asistenci državnih organov, brez javnega razpisa – sklepno dejanje nelegalne ureditve trga posredovanja študentskega dela, ki ga generira Ministrstvo za delo s  svojim načinom urejanja panoge skozi več kot 20 let. Veliki študentski servisi so za svoje, predvsem finančne operacije (veliki dobički, nakupi hotelov in gospodarskih obratov,…) nagrajeni s sprejetjem samo njim ugodne rešitve. Država torej ne podeljuje panoge študentskega dela v zunanje izvajanje (outsourcing)  temveč se dogaja ravno obratno! Finale te zgodbe sledi s sprejetjem predlagane reforme študentskega dela, ki trem velikim dokončno podeli oligopolno ureditev panoge posredovanja študentskega dela, čeprav je takšna ureditev s stališča normalnega delovanja trga nezakonita in bi tako varuh konkurence (AVK, ki že štiri leta neuspešno odkriva dokaze o zlorabah prevladujočega tržnega deleža v panogi posredovanja študentskega dela, čeprav o tem že »vrabci  čivkajo« in tudi večina študentov, ki opravljajo študentska dela, takšno prakso iz dneva v dan občuti na svoji koži) kot drugi varuhi zakonitosti, morali ukrepati po uradni dolžnosti!” (http://www.pomurje.si/media/darko.kutos.mp3).

Na mestu je citat Christine Lagarde, predsednice MDS: »Korupcija – zloraba javnih pooblastil ali zaupanja, v zasebno korist, spodkopava zaupanje javnosti vladi. Prav tako ogroža trg, izkrivlja konkurenco in ogroža gospodarski razvoj.«(Vir: imf.org , 10.9.2012)

Ponudil sem vam svojo pomoč pri ureditvi panoge

Vse se da urediti, če se le zna in hoče. V znanju ne vidim nobenih problemov, v volji pa je, zaradi interesov znanih skupin, očitno hud problem! Tudi zanikati ne morete nobenega od navedenih dejstev, ker so žal resnična. Vendar bi vas želel opomniti, da denar, ki ga tako veselo spuščate skozi prste na naslove nekaj zasebnih računov, ni vaš. Davkoplačevalci vam omogočamo vaše fine službice in smo hkrati zaradi podobnih ravnanj vedno bolj lačni, goli in razžaljeni.

Želim vam čim boljše leto 2014!

Darko Kutoš (*)

 

Razkritje:

* Solastnik regionalnega – pomurskega študentskega servisa s koncesijo MDDSZ, ki ob sedanji in predlagani ureditvi posredovanja študentskega dela, po več kot 20 letih poslovanja, nima niti najmanjše možnosti za obstoj in rentabilno poslovanje ob minimalnih pogojih dela in dosedanjemu kvalitetnemu delu ter zadovoljstvu strank

– Dodatna analiza in podatki: »Revolver konkurenca na trgu študentskega dela« maj, 2013

** Jože P. Damijan z Mladinskim servisom d.o.o. ni nikoli – neposredno ali posredno – poslovno sodeloval. Na mojo prošnjo je zgolj prijazno, na hitro in pro bono ocenil, kakšen bi bil odstotek priznanih stroškov posrednikov študentskega dela, če bi upoštevali regionalne razlike v razvitosti ali številu študentov

%d bloggers like this: