Minister Gašperšič nas ves čas prepričuje, da to, kar piše v zapisnikih sestankov meddržavne slovensko – madžarske komisije, ni res. Naj ne bi bilo res, da Madžarska v zameno, da v projekt drugi tir vloži 200 mio evrov, zahteva posel za madžarska gradbena podjetja, posle za madžarske železniške prevoznike na relaciji Koper – Budimpešta in delež v Luki Koper. Minister Gašperšič je to vztrajno zanikal tudi ta torek na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Ker na vztrajna vprašanja, kaj pa Madžarska vendarle zahteva, ni znal odgovoriti, je na koncu le povedal, da je to zaupne narave in da lahko pove le na zaprti seji komisije.

No, danes so Gašperšiča (spet oziroma kot običajno) na laž postavila dejstva, tokrat v obliki madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta na obisku v Sloveniji. Szijjarto je potrdil to, kar piše v zapisnikih meddržavne komisije:

Kot je dejal, je Madžarska projekt pripravljena podpreti tudi finančno, a pod pogojem, da bodo v investiciji sodelovala tudi madžarska podjetja. Pričakujejo tudi dostop do Luke Koper za madžarske prevoznike tovora in dolgoročen najem zmogljivosti v pristanišču za madžarska podjetja. Potrdil je, da gre za okoli 200 milijonov evrov.

Nadaljujte z branjem→

Ko smo pred štirimi leti podoživljali sago glede prodaje Mercatorja, je bil ta zaradi svoje prezadolženosti v zelo slabi situaciji. Takrat se je na vseh mednarodnih tenderjih kot edini ali najresnejši kupec pojavljal samo Agrokor. In takrat sem tudi napisal, da bi se »na Todorovićevem mestu krepko premislil preden bi se spustil v to – lahko da smrtonosno – avanturo«. Todororiću je takrat sicer uspelo, vendar tako, da se je predal v smrtonosni objem ruskim bankam in za obrestno mero med 9 in 10% letno, kar ga je na koncu tudi stalo lastništva. Če za sredstva plačuješ 10% letno, tvoj donos na sposojena sredstva pa je 1 do 2% letno, te matematika povozi še preden se pena na šampanjcu posede.

Nadaljujte z branjem→

Vnaprej opozarjam, da se ta zapis ukvarja z “rumeno” temo, ker je pač odziv na “rumeno” poročanje. Nedavno sem bil opozorjen, da se bo kmalu začela negativna medijska kampanja proti članom Sveta za civilni nadzor nad projektom drugi tir. In sicer naj bi se začelo s širitvijo govoric, da naj bi bili nekateri plačani od Italijanov, da bi projekt drugi tir propadel. Nakateri naj bi delali v korist Luke Koper, da bi drugi tir uspel. Govorilo naj bi se o šest-mestnih zneskih. Vse z namenom, da bi diskreditirali pomembnejše zagovornike projekta drugi tir, ki pa se zavzemajo za njegovo čim nižjo vrednost, najbolj racionalen način financiranja ter transparentno izvedbo pod demokratičnim nadzorom. Žarišče širjenja medijskih manipulacij: Slovenske železnice in DRI.

No, in res je danes prišel prvi “paket“, ali bolje rečeno – prvi “šopek dezinformacij in laži” prek Požareporta. Z zapisom nima smisla izgubljati besed, ker gre pač za kombinacijo imen dejanskih subjektov ter izmišljenih ali nepovezanih dogodkov, zmešanih v neužitno fikcijo, kot je sicer to običajno za anonimke.

Nadaljujte z branjem→

Današnji sestanek z državnim sekretarjem Juretom Lebnom z ministrstva za infrastrukturo je dobra osnova za začetek resnega dialoga med vlado in civilno družbo glede projekta “drugi tir”.

V imenu Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir sem predstavil 5 ključnih prioritet Sveta v pogovoru z vlado, kjer v Svetu pričakujemo, da bo vlada našla boljše rešitve od sedaj predvidenih, in sicer:

Nadaljujte z branjem→

• The welfare state in the age of globalization – Branko Milanovic
• Lessons from Brexit – Simon Wren-Lewis
• Does productivity drive wages? Evidence from sectoral data – Bank Underground
• Raise Rates to Raise Inflation – Douglas L. Campbell
• How Trump Could Still Undermine Obamacare – The New Yorker
• Happiness and wellbeing as objectives of macroeconomic policy – VoxEU
• How Between-Firm Inequality Drives Economic Inequality – Tim Taylor
• Republicans for Single-Payer Health Care – New York Times
• The robots are coming,… – Larry Summers
• Is Academia Biased Against Stars? – Douglas L. Campbell
• Hysteresis with a financial twist – Bayoumi and Eichengreen
• The productivity slowdown’s dirty secret: A growing performance gap – VoxEU
• How Should Econometrics Be Taught? – Marc Bellemare

Vrednost investicije, kot jo v predlogu zakona predlaga naša civilna iniciativa, je za 316 mio evrov (1-tirna varianta) oziroma 223 mio evrov (2-tirna varianta) nižja od vladnega predloga (vse vrednosti brez vključenega DDV).

* Opomba: 2-tirna proga pomeni izgraditev vzporednih servisnih predorov polnega profila (70 m2); ne vsebuje stroškov viaduktov, tirov in druge opreme za vzporedni tir.

Nadaljujte z branjem→

Nekajkrat sem omenil, da je vladni predlog zakona o drugem tiru Koper – Divača zaradi previsoko ocenjene vrednosti naložbe v drugi tir, zaradi še nezaprte finančne konstrukcije, nejasno opredeljenih virov financiranja in nedorečenosti razmerij med javnim podjetjem 2TDK in izvajalci storitev zanj ter med domačimi in tujimi družbeniki v podjetju 2TDK, potencialni vir korupcije v velikem obsegu. Podobnega mnenja je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je včeraj podala – široko  argumentirano – negativno mnenje o vladnem predlogu zakona o drugem tiru.

V grobem, v KPK pravijo, da je zakon preveč splošen, da so razmerja nedorečena, da neposrednega javnega nadzora ne bo mogoče izvajati in da če vlada “ne bo delovala po načelu transparentnosti, in ne bo vključila dodatnih mehanizmov javnega nadzora, predstavlja predmetni okvir predloga zakona precejšnje tveganje za korupcijska ravnanja“.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorim na vprašanje, najprej nekaj podatkov o podjetju IKEA.

Trgovsko mrežo IKEA je leta 1943 na Švedskem ustanovil Ingvar Kamprad (ravno te dni bo dopolnil 91 let) in v sedemdesetih letih obstoja je zrasla v eno največjih in najbolj prepoznavnih trgovskih družb na svetu. Blagovna znamka IKEA se uvršča med najbolj znane in vredne svetovne blagovne znamke. Zaposlujejo 155 tisoč ljudi in letno prodajo preko 30 milijard evrov predvsem pohištva in ostale opreme za dom. Vsa ta leta njeno poslovanje zaznamuje stalna rast in samo v zadnjih desetih letih so podvojili obseg prihodkov iz prodaje, s 328 trgovskimi centri pa so prisotni na vseh celinah.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Nadaljujte z branjem→