Od sobote so minili že 3 dnevi, meni pa ta pesem še vedno ne gre iz glave

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V zadnjem času slovensko javnost razburja dogajanje v zvezi z nabavo medicinske opreme, nujne za učinkovit spopad z epidemijo bolezni Covid-19. V teku je parlamentarna preiskava, če ne celo dve, računsko sodišče je uvedlo svojo preiskavo, tudi NPU preiskuje dogajanja v zvezi z nabavo. Vlada je pravkar poslala v parlament svoje poročilo, ki pa je v marsičem sporno.

Osnovna značilnost teh nabav je, da je potekala izključno preko domačih posrednikov, namesto da bi blago kupovali neposredno pri dobaviteljih, kakor so to počele pametnejše države, na primer Nemčija in Hrvaška, in kakor počne vsak pameten vodja nabave v katerikoli firmi. Zakaj je temu bilo tako, nekaj več v nadaljevanju, najprej pa poglejmo primerjavo izvedenih nakupov Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljnjem tekstu Zavod) preko posrednikov s potencialnim nakupom neposredno od kitajskega dobavitelja, ki je bil v tem času možen.

Nadaljujte z branjem→

Pred volitvami leta 2011 sem si v tem istem mediju zastavil vprašanje: se lahko tudi pri nas zgodi »orbanizacija« države? Šlo je za obdobje, ko je levosredinska vlada v ponesrečenem mandatu državo z izjemno slabim vodenjem in s serijo napačnih ali ponesrečenih ekonomskih ukrepov privedla na rob gospodarskega zloma. Politična nesposobnost vodenja države nasploh in menedžiranja protikriznih ukrepov ter vpletenost najvišjih predstavnikov države v korupcijske in klientelistične škandale sta privedli do velikega splošnega nezadovoljstva z vlado in do resne politične krize ter predčasnih volitev.

Če naredimo napako na volitvah, se lahko zgodi, da »popravnega izpita« ne bomo dobili nekaj desetletij.

Razmere so bile idealne, da bi prek volitev pripeljale madžarski populistični plaz tudi k nam. Tedanji vodja največje opozicijske stranke Janez Janša je takrat svoje ambicije, v katerih se je referiral na Orbanov uspeh, s 50+ hitro povečal na 60+. Tedaj se mu na volitvah ni uspelo približati Orbanovemu rezultatu.

Danes ima na voljo novo priložnost.Zgodovina nas uči, da je prehod iz demokracije v avtokratski režim ne samo možen, pač pa da se lahko zgodi zelo hitro in da se lahko na videz neuničljivi demokratični duh družbe neverjetno hitro prelevi v enoumje. Na vseh ravneh. Zasnove in pretendenti so vedno že tukaj, potrebne so le »ugodne« razmere za družbeni preobrat.

Tomi Jurman

Lokalne valute so zdravilo za spodbujanje lokalnega gospodarstva. Slabost lokalnih valut, ki se v primerjavi z nacionalnimi ali mednacionalnimi valutami kaže v omejeni uporabi, se izkaže kot prednost, kadar jih uporabljamo kot menjalno sredstvo znotraj relativno majhnega kroga uporabnikov. Glede na njihovo vrsto, lahko z njihovo uporabo dosežemo različne učinke. Z njihovo pomočjo je na primer mogoče načrtno usmerjati potrošnjo in s tem spodbujati določene panoge ali določena geografska področja.

Zamenljive lokalne valute so bolj znane in so že v uporabi ponekod v Sloveniji. Primera sta murske krone in sternthal iz Kidričevega. V obeh primerih pridobi uporabnik lokalno valuto z nakupom, potem pa jo lahko porabi na določenih prodajnih mestih. Izdajatelj lokalne valute z izdajo ustvari zagotovilo, da bo tisti del nacionalne valute, ki se je z zamenjavo spremenil v lokalno valuto, krožil v lokalnem okolju in spodbujal lokalno gospodarstvo. Motivacija za uporabnika so običajno popusti, ki se obračunajo že pri nakupu zamenljive lokalne valute. Vsem dobro znani primer so darilni boni, ki delujejo povsem enako. Izkaže se, da ima denar porabljen pri lokalnih ponudnikih do trikrat večji učinek na lokalno okolje, kot denar porabljen v trgovinah, ki so del trgovskih verig.

Nadaljujte z branjem→

Na žalost sem videl zgolj zadnjih 7 ali 8 minut cele serije The Affair, toda zaključna pesem Fione Apple reže žile

.

Nadaljujte z branjem→

• Lagarde urges eurozone to launch joint fiscal stimulus – Financial Times
• Rebuilding better after Covid-19, part 2– Martin Sandbu
• The asymmetric impact of COVID-19 confinement measures on EU labour markets– Torrejón Pérez, Fana, González-Vázquez and Fernández-Macías (VoxEU)
• The impact of COVID-19 on European household expectations– Gene Ambrocio  (VoxEU)
• Sector-Specific Shocks and the Expenditure Elasticity Channel During the COVID-19 Crisis– Ana Danieli and Jane Olmstead-Rumsey
• Coronavirus recession deepens U.S. job losses in April especially among low-wage workers and women – Heather Boushey (Equitable Growth)
• Eurogroup Statement on the Pandemic Crisis Support– Eurogroup
• Fiscal Monitor – April 2020 – IMF
• The coronavirus economy is exposing how easy it is to fall from the middle class into poverty – Washington Post
• This is how economic pain is distributed in America – Washington Post

Kitajska je res fascinantna država. Ob tem, da je glede ravni sodobne tehnologije in razvitosti infrastrukture daleč pred zahodno Evropo in ZDA, je ena njenih največjih prednosti sposobnost učinkovitega makromenedžiranja države z ekonomskimi politikami. Drugače rečeno, Kitajska je sposobna na svojem ogromnem ozemlju stabilizirati gospodarstvo v času vzponov in kriz (gladiti poslovne cikle) kot nobena druga država. Že več kot 40 let. Ne gre samo za politično stabilnost enopartijskega sistema in s tem povezan dolgoročni horizont, pač pa za zavedanje, da je gospodarstvo potrebno usmerjati in da je gospodarske cikle potrebno hitro in učinkovito gladiti, in za usposobljenost za učinkovito makromenedžiranje z različnimi ekonomskimi politikami.

Podobno velja glede ukrepanja za izhod iz recesije v času korona krize. Kitajska oblast se zaveda, da je v krizi potrebno predvsem spodbujati agregatno povpraševanje, šele drugotnega pomena je subvencionirati del stroškov podjetij, da ne bi odpuščala. Če raste povpraševanje, ni nobenih potreb po odpuščanju in potreba po državnem subvencioniranju stroškov se zmanjša. Gre za razliko med aktivnim in pasivnim pristopom k reševanju krize. Kitajska se je odločila za aktivni pristop. Tudi na področju turizma. Zaradi krize se gostinsko-turistična potrošnja zmanjšala za okrog 70% in panoga deluje na ravni 30% kapacitet. Zato je več kot 30 kitajskih provinc (skupaj z mestnimi občinami, avtonomnimi pokrajinami in posebnimi regijami jih je 34) uvedlo neko obliko e-vavčerjev za spodbujanje turistične porabe (od obiskov muzejev do trošenja v restavracijah, gostilnah, trgovinah in nastanitvenih zmogljivosti). K izdaji teh e-vavčerjev je province pozvalo kitajsko ministrstvo za kulturo in turizem.

Nadaljujte z branjem→

Kaj naj si podjetja v gostinsko-turistični panogi, ki jih je korona kriza prizadela zaradi vladnih ukrepov (administrativno zaprtje za obdobje 7 tednov), obetajo od vladnega paketa “pomoči”, kot ga je pripravil pristojni minister Zdravko Počivalšek? Ne prav veliko, razen hitre smrti ali umiranja na obroke, če sodimo po predstavljenih ukrepih. Tako kot v prejšnji krizi se bo končalo z valom stečajev malih in srednjih družinskih podjetij, ki ne morejo servisirati kreditov. In z osebnimi dramami družin in zaposlenih. Ter z razprodajo velikih hotelov.

Gospodarski minister Počivalšek namreč napoveduje (vir: Finance):

• država bi delodajalcem v turizmu vračala povračila nadomestila delavcem na čakanju do konca leta;

• pri vračanju delavcev bi bila večja fleksibilnost; torej, to pomeni, da bi ti lahko delali tudi več kot teden dni v mesecu in bi bili delodajalci še vedno upravičeni do povračil nadomestil zanje, razlagajo nekateri sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani (zdaj delodajalec delavce, za katere prejema povračila, lahko pokliče nazaj na delo za največ teden dni);

• država bi krila določen odstotek plače za skrajšani delovni čas;

• mali in mikro podjetniki in podjetja v turizmu bi dobili od pet tisoč do 40 tisoč evrov ugodnih posojil prek Slovenskega podjetniškega sklada;

• država bi oblikovala sklad v skupni vrednosti 16 milijonov evrov, iz katerega bi turistična panoga črpala nepovratna sredstva za lažji zagon. Kot pravi Počivalšek, bi krili stroške obratovanja za gostinsko in nastanitveno dejavnost.

Kot pravi Počivalšek, bo turistična panoga verjetno okrevala okoli pet let.

Nadaljujte z branjem→

Metod Di Batista

Intervju Socialni damping kot Tour de France: Eni na dopingu, drugi na cedeviti. Vemo, kdo zmaga izkazuje zanimiv in zelo profesionalen pogled! Situacija me nekoliko spominja na leto 1993, ko se je sprožila intenzivna gradnja AC v Sloveniji. Tedanja oblast je za ta program, zelo pametno in učinkovito, angažirala izkušene kadre iz preteklih velikih projektov v Sloveniji, ne glede na politično barvo ali brezbarvnost. Program je, ne glede na njegovo medijsko, družbeno in politično stigmatizacijo, daleč največji in uspešno realiziran infrastrukturni projekt v Sloveniji.

Tudi danes smo v podobni situaciji. Nova oblast kaže z deklaracijami in tudi nekaterimi drugimi potezami (npr. interventna zakonodaja, nekatera kadrovanje itd.), da resno misli pristopiti k intenziviranju vlaganj v velike infrastrukturne projekte.

Nadaljujte z branjem→