Ko se bomo torej nekoč spraševali, kaj in kako je šlo narobe, kje smo bili, ko je vrag odnesel šalo, kdaj pravzaprav se je to zgodilo, ali takrat, ko so prepovedali javne shode, uzakonili drakonske kazni za verbalni delikt, ko so hoteli zrušiti generalnega direktorja RTVS ali ko je direktor javnega podjetja obiskal sedež vladajoče stranke, in zakaj nič od tega nismo opazili, se bo treba spomniti na dopisno sejo vlade 30. novembra 2020. Takrat je nekdo v sobi ugasnil luč in nihče se ni razburil. Deloma zato, ker so morali kljub mraku najprej poskrbeti za lastne riti, deloma zato, ker kupčkanje s strankarskimi interesi zmeraj spregleda družbeni interes, in deloma, ker se v tuji vrtiček ne bomo vtikali.

… je prav, da zabeležimo prispevek strank in politikov, ki slovensko odprto družbo odkrito transformirajo v orbanovsko avtokracijo. To so:

• • Slovenska demokratska stranka Janeza Janše,
  • Nova Slovenija Mateja Tonina,
  • Stranka modernega centra Zdravka Počivalška in
  • Demokratična stranka upokojencev Tomaža Gantarja.

Vir: Miran Lesjak, Dnevnik

Minilo je šest tednov, odkar je vlada uvedla lockdown, še bolj rigorozen, kot je bil tisti iz marca letos ob prvem valu (tokrat je dodatek še policijska ura, nošenje mask tudi na prostem itd.). Vendar smo marca vrh okužb dosegli po natanko treh tednih (uvedba lockdowna 12.3., vrh okužb 3.4.). Tokrat je od začetka lockdowna minilo že šest tednov (zaprtje šol: 19.10., policijska ura: 20.10., omejitev gibanja na občine: 24.10., zaprtje vseh trgovin z nenujnimi dobrinami in javnega prometa: 27.10.), vendar se epidemija ne umirja. Dnevni prirastek števila okuženih se tudi po šestih tednih giblje med 1,500 in 2,000.

In kar je ob ogromnem številu umrlih (med 40 in 50 dnevno) najbolj zaskrbljujoče: delež pozitivnih testov se konstantno goblje na ravni okrog 30%. Kar pomeni, da je okužba močno razširjena med prebivalstvom in ne upada. Pomeni tudi, da če imamo danes 20,000 odkritih okuženih, je med prebivalstvom skupaj najmanj 100,000 tisoč okuženih in ta številka ne upada že 3 tedne.

Slika 1: Število aktivno okuženih

Vir: Sledilnik Covid-19

Nadaljujte z branjem→

Saša Vidmajer v Sobotni prilogi Dela – sočno in natančno v sredico.

Štiri leta so se skrivali v njegovi senci, opogumljal jih je v najtežjih trenutkih, dajal zavetje in ponujal prijateljsko oporo, ko je šlo za poglavitne cilje: razbijanje Evropske unije in konfliktne odnose z Brusljem in Berlinom, spodbujanje in negovanje strahov pred priseljevanjem, muslimani in islamom, legitimiziranje avtokratskega oprijema oblasti, normaliziranje političnih pojmov, kot so »ukradene volitve«, in demoniziranje »liberalnih medijev«. Trump je bil neformalni voditelj bizarne desne internacionale nacionalistov in suverenistov, njeni glavni evropski izpostavi sta režima na Madžarskem in Poljskem.

Nadaljujte z branjem→

• Zakaj ukrepi ne delujejo? – Mladina
• America’s Political Crisis and the Way Forward – Jeffrey D. Sachs
• A Tale of Two Economies – Stephen S. Roach
• Politiki, kot so Orbán pa tudi Salvini, Janša, ki so zdaj videti kot Trumpove mažoretke brez pihalne godbe – Saša Vidmajer
• Grading the Big Pandemic Test – Jean Pisani-Ferry
• Death by Algorithm? – Dirk Helbing & Peter Seele
• In Praise of Janet Yellen the Economist – Paul Krugman

V širši javnosti se pogosto pojavljajo neosnovane trditve, da so posledice okužbe s Covid-19 glede umrljivosti podobne tistim pri sezonski gripi. Na žalost pa podatki o presežni smrtnosti tega niti slučajno ne kažejo. Podatki EUROMOMO, ki obsegajo podatke za 26 evropskih držav, kažejo, da je bila letos presežna smrtnost bistveno višja kot v prejšnjih letih. Presežna smrtnost je sicer ciklična in se močno poveča v zimskih mesecih (med dedembrom in februarjem), predvsem zaradi gripe. Toda letošnji vrh presežne smrtnosti je precej višji kot v preteklih letih in zamaknjen na marec in april, hkrati pa se je predčasno pojavil še drugi vrh v oktobru-novembru.

Slika 1: Tedensko število presežnih smrti v Evropi (26 držav)

Nadaljujte z branjem→

Po poročanju Die Presse, je začetek cepljenja proti Covid-19  predviden za začetek januarja 2021. Da bi bilo to “zelo realno”, je v torek na tiskovni konferenci napovedal minister za zdravje Rudolf Anschober (Zeleni). Kot prvi bodo proti koronavirusu cepljeni starejši od 65 let v domovih za ostarele in tamkajšnje osebje. Po tem bodo cepljeni zaposleni v bolnišnicah, sledijo nujne službe in drugi sistemsko pomembni poklici ter skupine z visokim tveganjem.

Avstrija je za nakup 16.5 doz cepiva in brizg namenila 200 milijonov evrov. To naj bi zadostovalo za cepljenje osem milijonov ljudi (dve cepljenji na osebo). Minister za zdravje si želi, da bi bila cepljena vsaj polovica ljudi.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je nekaj glavnih poudarkov iz članka v Wall Street Journalu. Slabi časi se obetajo za anti-liberalne populiste iz nekdanjega komunističnega bloka. Mar ni zanimivo, da je ta anti-liberalni moment dobil domovinsko pravico prav v nekdanjih komunističnih državah? Samo tam so populistični trdorokci, ki jih motijo osnovne človekove pravice in svoboščine, svoboda medijev ter neodvisnost sodišč in državnih institucij, tudi prevzeli oblast. Najbrž zaradi pomanjkanja demokratične tradicije, kjer si tudi ljudje, ki te anti-liberalne trdorokce volijo, želijo tršo roko in vladavino prava jemljejo kot prepočasen, neučinkovit ali “nepravičen” način uveljavljanja njihov želja. Nekatere države pač še niso zrele za demokracijo.

Obstaja kakšna boljša razlaga za ta fenomen?

Prav zato so bile vzhodnoevropske države sprejete v EU, da pospešijo svojo transformacijo iz nedemokratičnega v demokratični sistem. Čeprav so morale bodoče članice pred vstopom demonstrirati, da spoštujejo vladavino prava (to je bil eden izmed “Kopenhagenskih pogojev” za članstvo, sprejetih junija 1993). Vendar očitno tovrstna hitra transformacija iz enega v drug institucionalni sistem ni možna. Kljub vsem stotinam milijard, ki jih zahodne članice EU (v zameno za dostop na trge vzhodnih članic) plačujejo v obliki EU transferjev novim članicam. Ta “clash” med Zahodom in Vzhodom Evrope ne bo tako hitro izginil, je pa dobra novica Trumpov poraz in da vsaj ZDA tovrstnega anti-liberalnega populizma v vzhodni Evropi ne bodo več podpihovale.

No, in tudi v Sloveniji se bomo – sami –  znali postaviti na pravo stran zgodovine. Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Madžarsko – Poljski veto je ob odločni podpori slovenskega predsednika vlade Janeza Janše Orbanu in Kaczynskemu predmet razprav, ki je na trenutke odrinil celo obravnavo vprašanja krize zaradi pandemije CORONA virusa v medijih na podrejeno mesto poročanja. Priče smo političnim razpravam, v katerih politiki dokazujejo le to, da pravzaprav ne razumejo o čem govoričijo. Razprave se tako reducirajo na dokazovanje pomembnosti načel vladavine prava, za katera se razburjeni politiki zavzemajo in ustvarjajo vtis, da jim gre za načela.

Vsekakor je George Soros v njegovem jasnem pojasnilu, da ne gre za načela, pač pa za strah po izgubi možnosti neomejenega zlorabljanja oblasti, razložil verjetno najpomembnejši razlog, zakaj je prav vladavina prava tako zelo razburila evropske in seveda tudi slovenske politike.

Kdor želi smiselno razpravljati o vladavini prava, mora najprej razumeti, kaj je pravo, ki naj bi nam vladalo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v 2009, prvem letu zadnje gospodarske in finančne krize, vseeno pa kaže (vsaj zaenkrat), da bodo ekonomske posledice manjše. V prejšnji krizi so imele banke na koncu skupaj kar okoli 10 milijard evrov izgub zaradi slabih posojil, letos do septembra so oblikovale samo za 100 milijonov manj slabitev. Število stečajev podjetij zaenkrat ne odstopa posebej od običajnih gibanj, pri plačah beležimo celo eno največjih realnih rasti in tudi število nezaposlenih se ni močno povečalo. Seveda se posamezniki in posamezna podjetja srečujejo z velikimi težavami, a celotna slika je precej manj kritična, kot so bila dogajanja v letu 2009 in kasneje.

Kot glavna razloga za manjše posledice bi lahko izpostavili dvoje:

• podjetja in banke so bile pred nastopom epidemije v bistveno boljši finančni kondiciji kot v času pred prejšnjo krizo,
• pomembno drugačni pa so tudi ekonomski ukrepi držav za spopadanje s krizo v primerjavi z načinom reševanja po letu 2008.

Za oboje bi pravzaprav lahko rekli, da so se vsi odločevalci (države, podjetniški sektor) veliko naučili iz napak zadnje krize. Pripravljenost ter ukrepanje je danes bistveno drugačno, boljše kot takrat – čeprav pa je zanimivo, da še danes redko kdo od nekdaj sodelujočih prizna, da so bile odločitve pred desetimi leti in več, napačne.

Nadaljujte z branjem→