Spremeniti moramo intelektualne predstave in razumevanja o naših gospodarstvih. Oddelkom za ekonomijo in ekonomistom je uspelo zgraditi robusten in izoliran pogled na ekonomijo ter gospodarstvo kot nekaj, kar je ločeno od družbe, izvzeto iz političnih in socialnih dimenzij. To bo težko spremeniti in predstavlja velik intelektualni izziv. Kajti soočeni smo tudi s težavo, da mnogi ekonomisti danes ne berejo knjig. Mojo knjigo je prebralo mnogo več običajnih ljudi, zgodovinarjev, sociologov in aktivistov, kot ekonomistov. Ti so se navzeli te slabe navade, da ne berejo knjig, ampak le gradijo svoje male teoretične modele. Zato bo nekaj časa trajalo. Ampak želim ostati in ostajam optimist. Zagotovo.

Nadaljujte z branjem→

• The Dismal Science: ‘Seven Bad Ideas’ – Paul Krugman
• The secret Goldman Sachs tapes – This American Life
• Intervju s Thomasom Pikettyjem – Objektiv
• The history of inequality: Breaking the camel’s back – The Economist
• Public investments in infrastructure do the most good at times like the present – The Economist
• Time for an Infrastructure Push? – Tim Taylor
• Franklin Fisher on the Stability(?) of General Equilibrium – Uneasy Money
• Competing with computers: The hollowing out effect – The Economist
• Knaves, Fools, and Quantitative Easing – Paul Krugman
• Devaluing the euro is not mercantilism – CER Insights
• When a Simple Rule of Thumb Beats a Fancy Algorithm – Justin Fox
• Disagreements between nations – mainly macro
• For lack of social insurance MaxSpeak
• Nudges: Good and Bad – Cass R. Sunstein

Odličen komentar Jeffa Madricka v New York Timesu glede tega, kako se je v praksi izšla dogma o splošni koristnosti proste trgovine in globalizacije in zakaj danes Američani tako nasprotujejo nadaljnji liberalizaciji trgovine. Prišel je do podobnih sklepov kot Dani Rodrik in blizu mojemu pogledu na koristnost procesa globalizacije. Države, ki so se odprle na vrat na nos, brez varoval, glede trgovine in kapitalskih tokov, so jo odnesle bistveno slabše (dolge stagnacije in finančne krize), kot pa države, ki so obe vrsti tokov nadzirano liberalizirale (Kitajska, Indija, Brazilija). Paradoksalno pa so najbolj pridobile države, ki so popolnoma kršile pravila liberalizacije v času intenzivnega gospodarskega razvoja in izvajale močne industrijske politike (sedanje OECD države z močnim protekcionizmom v drugi polovici 19. stoletja, azijski tigri v drugi polovici 20. stoletja z izvoznimi subvencijami).

Madrick (avtor pravkar izšle knjige “Seven Bad Ideas: How Mainstream Economists Have Damaged America and the World” ) iz tega izvede tudi nekaj pravil za bodoče politike liberalizacije (glejte spodaj).

Komentar se dobro dopolnjuje z mojim jutrišnjim komentarjem v Sobotni prilogi. Nadaljujte z branjem→

Zgodba Billa Grossa, znanega kot “kralja obveznic”, ki je zaradi velike povzročene izgube moral zapustiti finančni sklad Pimco, je seveda tipičen primer napačne makro napovedi zaradi napačne diagnoze stanja. Gross, tako kot veliko jastrebov v tujini in doma, ni zmogel (želel) razumeti, da se makro pravila ekonomije razlikujejo v času normalne situacije in v času depresije. V času depresije velja depresijska ekonomika, ki se skorajda diametralno razlikuje od standardne. Kar velja kot standard odgovorne makro politike v normalnih časih (nizki javni deficiti), je napaka v času depresije. In obratno. Tako je Gross v pričakovanju visoke inflacije (zaradi velikega deficita in QE), ki je ni bilo, razprodal vse državne obveznice in spravil Pimco v težave. Preberite zgodbo spodaj. Nadaljujte z branjem→

Tale zadeva je včeraj poskrbela za precej muzanja med finančnimi komentatorji. Nekdanji predsednik Fed Ben Bernanke je na konferenci v Chicagu prostodušno priznal, da je bil nedavno neuspešen pri banki glede refinanciranja svojega nepremičninskega kredita. In dodal, da banke morda malce pretiravajo glede ostrine kreditnih standardov…

The former Federal Reserve chairman, speaking at a conference in Chicago yesterday, told moderator Mark Zandi of Moody’s Analytics Inc. — “just between the two of us” — that “I recently tried to refinance my mortgage and I was unsuccessful in doing so.”

Nadaljujte z branjem→

Nova študija Alice Chen, Emily Oster & Heidi Williams, ki dokazuje, da je večjo smrtnost med dojenčki v ZDA glede na evropske države mogoče pripisati večji neenakosti v ZDA. Medtem ko je umrljivost dojenčkov, rojenih belim, poročenim mamicam z diplomo, primerljiva kot v Evropi, pa je v “manj privilegiranih” družinah bistveno višja. Nadaljujte z branjem→

Josh Barro je v The Upshot šel za zgodbo skupine 23 uglednih profesorjev, finančnih menedžerjev in novinarjev, ki so leta 2010 napisali znamenito odprto pismo proti Fedovi politiki kvantitativnega sproščanja, češ da bo to sprožilo dvoštevilčno inflacijo. Štiri leta kasneje, ko do eksplozije inflacije kar ni in ni prišlo, so podpisnike vprašali, če so spremenili mnenje. Kaj menite da so rekli? Preberite spodaj. Nadaljujte z branjem→

Tole sem hotel objaviti že prejšnji teden, pa sem pozabil. Michael Lewis (avtor “Moneyball: The Art of Winning an Unfair Game“ in še sveže “Flash Boys: A Wall Street Revolt“) je napovedal objavo 47½ ur tajnih posnetkov pogovorov sestankov med uslužbenci Feda kot regulatorjev in menedžerjev Goldman Sachsa (pogovore in transkripte lahko najdete na This American Life). Skriti posnetki, ki so uslužbenko Feda Carmen Segarra stali službe in kariere ter doživljenjskih tožb, razkrivajo, kako je po eni strani Fed načrtno gledal stran pred krizo in kako tudi po krizi kot regulator vztrajno gleda stran in sledi navodilom s strani velikih bank – lastnikov Feda.

Nič, česar sami pri sebi sicer ne bi že vedeli, toda posneti pogovori to de facto potrjujejo. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi smo lahko brali intervju z uglednim gospodarstvenikom, ki je zadnje podatke o rasti bruto družbenega produkta Slovenije ocenil podobno, kot menda tudi Gospodarska zbornica in sicer, da gre za »statistično anomalijo«. Vsekakor gibanje BDP ne zajema vseh vidikov gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, vseeno pa je eden najpomembnejših pokazateljev s katerim ocenjujemo ekonomska dogajanja v državi. In ta kazalec je že tretji kvartal zaporedoma za Slovenijo ugoden, a tega preprosto ne želimo sprejeti. Če bi bil negativen, bi bili plat zvona o nadaljnjem potapljanju našega gospodarstva in družbe nasploh, ko pa je pozitiven, pa menimo, da ne odraža dejanskega stanja. Ob takih ocenah se je težko znebiti občutka, da enostavno ne želimo pozitivnih informacij. Zato v nadaljevanju nekaj dodatnih podatkov o gibanju BDP, ki vsekakor kažejo na pozitivne spremembe na tem področju. Nadaljujte z branjem→