Author Archives: jpd
Slika, ki razdvaja FED
Obožujem, kadar znajo novinarji dobro pisati o ekonomiji, kar je izjemno redko (no, še huje je, da je tudi večina akademskih ekonomistov nepismenih; kar sicer ni čudno, glede na to, da so v življenju prebrali kvečjemu 5 leposlovnih del, pa še te zaradi zahtev bralne značke v osnovni šoli). No, Neil Irwin je v Upshot (New York Times) čudovito opisal, kako 57 let star graf razdvaja Fed glede tega, kaj narediti z obrestno mero. V mislih je seveda imel Phillipsovo krivuljo: negativno povezavo med brezposelnostjo in inflacijo, ki jo je leta 1958 novozelandski ekonomist na LSE William Phillips prikazal na britanskih zgodovinskih podatkih.
Fed opazuje izjemno nizko stopnjo brezposelnosti v ZDA in na podlagi Phillipsove krivulje bi ta nizka stopnja brezposelnosti morala povzročiti, da bo raven cen (inflacija) začela hitro naraščati, zato Fedov board s prstom na sprožilcu čaka, kdaj dvigniti obrestno mero, da bi preprečil rast cen nad ciljno ravnijo). Je trenutek že prišel?
Kdo v resnici odloča v evroobmočju?
Aleš Praprotnik
Spodaj je zanimiv posnetek okrogle mize in še posebej pričevanja Yanisa Varoufakisa 6. oktobra na dogodku v Berlinu z naslovom Plan B za Evropo? Varoufakis se je odgovora na vprašanje, kaj sploh je evroskupina in kako deluje, lotil na temeljit in poglobljen način. Bil je praktično prvi in edini, ki je do sedaj iz ozadja iz prve roke razgalil delovanje te neformalne skupine. Bistvo njegovega odgovora je v tem, da obstoj evroskupine nima zakonske podlage in da zaradi tega njen predsednik lahko počne kar želi. Prav tako njegov namestnik in vodja delovne skupine. Varoufakis je izpostavil tudi hierarhijo na sestankih evroskupine: prvo besedo ima sicer predstavnik evropske komisije, vendar je v bistvu nepomemben, gre zgolj za formalnost. Največ besede imata ECB in Mednarodni denarni sklad.
Kaj pa finančni ministri, ki predstavljajo članice evroobmočja? Tam so zgolj zato, da zadostijo formalnosti potrjevanja vnaprej določenih sklepov, ki se sprejemajo za zaprtimi vrati. Na sestanke prihajajo brez vnaprejšnjih ključnih podatkov in informacij. Dobijo sicer besedo, vendar se jim niti ne sanja, o čem točno teče beseda, kakšna je realna situacija v državi, o kateri teče beseda ali kakšni so njeni predlogi. Vedo zgolj tisto, kar jim pove Trojka in kar so morda sami prebrali v javnih občilih. Nadaljujte z branjem
Koliko lahko zaupamo napovedim rasti BDP?
Bine Kordež ima prav, ko se rad priduša nad nezanesljivostjo uradnih napovedi rasti (slovenskega) BDP. Spodaj je izsek iz povprečnih absolutnih napak napovedi, ki jih zase (in druge institucije) zelo verno prikazuje UMAR. Do 2008 je bila napaka napovedi rasti BDP 2 leti vnaprej (PNt+1) še “samo” 1.14 o.t. (odstotnih točk). Torej, če je bila rast 3%, je UMAR v povprečju napovedal, da bo bodisi 1.86% bodisi 4.14%. Toda po 2008 se je preciznost napovedi zaradi večje volatilnosti gospodarskih gibanj dramatično poslabšala: dve leti vnaprej se UMAR glede napovedi rasti BDP povprečno zmoti za 2.5 o.t., isto leto pomladi za 1.3 o.t. in isto jesen za 0.6 o.t. Drugače rečeno, če UMAR za naslednje leto napove rast BDP v višini 2.5%, si s tem ne morete nič pomagati, ker bo dejanska rast lahko bodisi 0% bodisi 5% ali kaj tretjega.
“Računovodska vizija” nas bo ugonobila
Popolnoma nič nimam proti računovodjem. Nasprotno, izjemno cenim njihovo dejavnost. Toda to še ne pomeni, da bi vodenje države ali podjetja smeli prepustiti računovodjem, načrtovanje razvoja države ali podjetja pa računovodski logiki. In prav to se nam je kolektivno zgodilo. Razvojno vizijo držav je nadomestila računovodska. *
Nadaljujte z branjem
Egalitarianism’s Latest Foe: a critical review of Thomas Piketty’s Capital in the Twenty-First Century
The Real-World Economics Review commissioned a number of us to write critical reviews of Thomas Piketty’s Capital in the 21st Century. They include, beside the over-signed, David Colander, Edward Fullbrook (who must be credited for the whole issue), James K. Galbraith, Michael Hudson, Richard Koo, Richard Parker, Ann Pettifor, and Robert Wade – see below for links to their papers.
My own contribution is entitled Egalitarianism’s Latest Foe: a critical review of Thomas Piketty’s Capital in the Twenty-First Century. (A Spanish translation is also available here.) Read on for the links to all 16 articles…
View original post 290 more words
Vikend zapor kot poslovna priložnost
Genialno dober tekst – Dragan Petrovec:
Dr. Rok Snežič, finančni ekspert z narekovaji in tudi brez njih, je poskrbel za vrhunsko demonstracijo razsula rehabilitacijske prakse v zaporu. Intervju z njim, ki so ga opravili novinarji Planeta TV, je razkril popolno sprevrženost ideje humanizacije izvrševanja kazni. Če preskočimo komentiranje izjav, da je zapor zanj pomenil priložnost za srečanje s številnimi intelektualci in za ustvarjanje tesnih prijateljstev ter novih poslov, da je v tem času za NLB opravil svetovanje in zanj zaračunal od 150.000 do 250.000 evrov (kar veliko pove predvsem o NLB), je težko iti mimo naslednje zgodbe. V zapor je prišel s pištolo, za katero ima dovoljenje, poleg tega nikjer ne piše, da je to prepovedano. V zaporu ga je gospa (najbrž pedagoginja ali psihologinja) lepo prosila, naj prihaja brez pištole, ker tudi varnostnik tam ni oborožen. Ker so bili z njim korektni, se je odločil, da jim bo ustregel (čeprav mu ne bi bilo treba), in je potem pištolo puščal doma.
It’s the lifestyle, stupid!
Heh, za tiste, ki se tako radi sklicuejo na mediteransko hrano in pričakujejo, da bodo zaradi dnevnih odmerkov olivnega olja in zelenjave plešoče pričakali 90 let ali več: ne gre za hrano, gre za način življenja! Če želite živeti tako dolgo kot Italijani ali Španci v idiličnih vasicah iz razglednic, morate tudi živeti tako. Ne smete hoditi v “resne službe”, ne smete imeti stresnega življenja, ne smete delati nadur, ne smete preživljati celih dnevov in noči za računalnikom, pač pa morate cele dneve preživeti na soncu in svežem zraku, vsak dnevni obrok morate spremeniti v dolgotrajno prijetno druženje z družino ali prijatelji, pri tem pa lahko za kosilo ob solati z olivnim oljem pojeste tudi ogromno pašte, svinjskega mesa ali ovčetine. Ribe? No ja, če imate denar. Gre za življenjski slog in ne za hrano.
V glavnem, s sedanjim stilom življenja, ne glede na 3-kratni jogging tedensko in ogromne količine zelenjave, oreščkov in nizkonasičenih maščob, nimate šans, da dočakate 90 let. Tako pravi britanska medicinska odprava (sestavljena iz zvezdniških kardiologov) v Pioppi, majhno mestece južno od Neaplja, ki tam snema dokumentarec…
No, meni prav gotovo ne bo uspelo, čeprav zdaj na primerni geografski dolžini in širini z ženo k olivam in oreščkom srkam dobro rdeče vino. Če bi to počel zadnjih 30 let, nepretrgoma, bi mogoče šlo. Too late. V naslednjem življenju…
Vikend branje
- Keynes Comes to Canada – Paul Krugman
- Keynes just left Canada – Nick Rowe
- Are Canadian Progressives Showing Americans the Way? – Miles Corak
- Economic Impossibilities For Our Grandchildren? Examining Secular Stagnation – Kevin O’Rourke
- The Myth of Welfare’s Corrupting Influence on the Poor – Eduardo Porter
- Anti-Say Law: Demand Creates its Own Supply – Roger Farmer
- Causes and consequences of persistently low interest rates – Vox EU
- Draghi the Fiscal Hawk – Francesco Saraceno
- The ECB’s quantitative easing programme – Vox EU
- Get Used to It. Low Rates Are Here to Stay – Noah Smith
- Bubbles and Fools – Gadi Barlevy
O izgubljenem desetletju in suhih kravah
Bine Kordež
Institucije, ki se ukvarjajo (tudi) z gospodarskimi napovedmi, nas vsake pol leta osrečijo z novimi ocenami rasti bruto domačega proizvoda in ocene so razumljivo vse točnejše, bolj ko se bližamo datumu objave dejanskih podatkov. Tako smo te dni dobili tudi novo projekcijo Banke Slovenije, ki za letos pričakuje 2,6-odstotno rast, potem ko so še spomladi napovedovali 2,2 odstotka rasti, lani jeseni pa vsega 1,3 odstotke. O tem, kakšno uporabno vrednost ima napoved, ki zgreši za polovico, bi seveda lahko razpravljali, a to ni namen tega zapisa. Veliko medijev je tudi kot naslovnico uporabilo sočasno izjavo predstavnice BS, da bomo z BDP na predkrizni ravni šele leta 2017. To podatek je postal pogosto citiran v smislu izgubljenega desetletja in vseh zaključkov, ki iz tega sledijo.


You must be logged in to post a comment.