Koliko lahko zaupamo napovedim rasti BDP?

Bine Kordež ima prav, ko se rad priduša nad nezanesljivostjo uradnih napovedi rasti (slovenskega) BDP. Spodaj je izsek iz povprečnih absolutnih napak napovedi, ki jih zase (in druge institucije) zelo verno prikazuje UMAR. Do 2008 je bila napaka napovedi rasti BDP 2 leti vnaprej (PNt+1) še “samo” 1.14 o.t. (odstotnih točk). Torej, če je bila rast 3%, je UMAR v povprečju napovedal, da bo bodisi 1.86% bodisi 4.14%. Toda po 2008 se je preciznost napovedi zaradi večje volatilnosti gospodarskih gibanj dramatično poslabšala: dve leti vnaprej se UMAR glede napovedi rasti BDP povprečno zmoti za 2.5 o.t., isto leto pomladi za 1.3 o.t. in isto jesen za 0.6 o.t. Drugače rečeno, če UMAR za naslednje leto napove rast BDP v višini 2.5%, si s tem ne morete nič pomagati, ker bo dejanska rast lahko bodisi 0% bodisi 5% ali kaj tretjega.

Napake napovedi rast BDP

Vir: UMAR, Jesenska napoved 2015

Toda UMAR glede napovedi ni bistveno bolj ali manj zmotljiv od drugih institucij (no, napovedi Evropske komisije so za malenkost bolj precizne, če kot večjo “preciznost” vzamete, da se isto jesen glede rasti BDP to leto UMAR v povprečju zmoti za 0.59 o.t., EC pa “le” za 0.5 o.t.). Tudi Slovenija ni kakšna posebna izjema glede zmotljivosti napovedi. Kot kaže analiza Jorrita Zwijnenburga (2015) iz OECD, so predhodne napovedi BDP v razvitih državah zelo daleč od dejansko realiziranih, vendar pa se v zadnjih letih napake še povečujejo. Denimo absolutna napaka BEA med prvo in tretjo napovedjo rasti ameriškega gospodarstva je do leta 2013 znašala še 0.6 odstotne točke, v 2014 pa se je povečala že na 1.3%. Spodnja slika kaže, kako daleč narazen so med seboj kvartalne napovedi rasti ameriškega BDP od dejanske rasti.

Embedded image permalink

Vir: The Economist

Se moramo zaradi teh zmotljivih napovedi sekirati? Ja in ne. Po eni strani so zmotljive napovedi problem, ker nanje zelo močno reagirajo finančni trgi in se kot kura brez glave zaženejo v neko smer. S tem pa vplivajo tako na borzne tečaje, kot tudi na denimo premije za državno tveganje in ceno zadolževanja držav itd. Zmotljive napovedi so problem tudi, ker vlade na njihovi osnovi oblikujejo proračune, pa ne samo za prihodnje leto, pač pa tudi večletne.

Vzemimo drastičen primer. Denimo, da UMAR za prihodnje leto napove upad BDP za 2%. Na tej osnovi ministrstvo za finance oblikuje proračun, ki že predvideva, da se bodo zaradi tega tudi proračunski prihodki temu ustrezno zmanjšali. In zato, da bi ulovilo fiskalni cilj glede največ 3% primanjkljaja, tudi izdatke ustrezno zmanjša. To pa ima lahko drastične posledice. Ker vlada zmanjša javne izdatke (investicije, transferje, plače), to dejansko tudi povzroči upad (ali nižjo rast) BDP. Napovedi rasti BDP torej lahko imajo močan “self-fullfilling” element. Če bi vlada vnaprej upoštevala, da se UMAR zmoti za dve leti vnaprej v povprečju za 2.5 o.t. in da bo rast lahko celo pozitivna (0.5%), bi seveda z ustrezno povišanimi javnimi izdatki lahko k tej pozitivni rasti tudi privedla.

Te zadeve torej niso tako nedolžne, čeprav so po svoje zabavne.

No, po drugi strani pa, če bi vi vedeli, kako se te napovedi gospodarskih gibanj dejansko “delajo” ((pri nas) ne gre za kakšne kompleksne modele, pač pa ocene niso daleč od oslinjenega kazalca, stegnjenega v zrak, ter škiljenja v napovedi drugih institucij), bi bili veseli, da so napake napovedi tako zelo majhne. Tukaj ni neke znanosti. Če pa je, denimo DSGE modeli resnih centralnih bank, pa je ta daleč od resne znanosti “raketnega tipa”. Ker je pač dinamiko obnašanja 100 tisoč slovenskih podjetij in 2 milijona potrošnikov ter njihovih medsebojnih interakcij in nato zunanjih vplivov, nemogoče spraviti v kakršenkoli model. Zato je oslinjen kazalec, stegnjen v zrak, konec koncev čisto spodoben instrument zaznavanja bodoče poslovne klime. Le ravnati se ne smemo po njem.

 

%d bloggers like this: