Zakaj lahko v Nemčiji odgovornost presojajo na podlagi malomarnosti, v Sloveniji pa morajo tožilci dokazati naklep?

Stanko Štrajn

V odmevni oddaji TARČA, nam je pretekli teden voditeljica ga. Lidija Hren omogočila seznanitev z ukrepi slovenske politike, organov pregona in ravnanjem pravosodja v procesu razčiščevanja odgovornosti bančnikov, ki so s svojimi dejanji in opustitvami povzročili Sloveniji in njenim državljanom za 5.5 milijarde evrov škode.

Iz uvodnega pregleda o poslovanju NLB in NKBM in iz pregleda o poslovanju Faktor banke ter Abanke izpred treh tednov sledi, da so uprave najpomembnejših slovenskih bank ravnale malomarno in pri svojem poslovanju niso upoštevale predpisanih standardov skrbnosti dobre bančne prakse, kot jih določa Zakon o bančništvu in na njem temelječi podzakonski predpisi ter notranji akti bank.

Nadaljujte z branjem

Fantazijski svet neoklasike na prepihu

After 15 years of work economist Anwar Shaikh finished writing Capitalism: Competition, Conflict and Crisis. It provides economics based on “actual observations” instead of the “idealized world” of mainstream economists. He hopes it will create the “foundation for an alternate curriculum”.

Why did you write this book?

When I first entered economics it was with a wish to understand how the world works. I am from Pakistan, I grew up in a part of the world where disparity in wealth was enormous and growth was slow. My father was a diplomat who was posted in many countries so growing up I observed a diversity of peoples, cultures and economies. In Kuwait I observed how they had more money than they could count, and still many were poor and working under very difficult conditions. So I thought that economics would help me explain this. But when I got to economics I realized that the orthodoxy was not dealing with the world that I was interested in, it was dealing with a world of fantasy.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

So švedski zdravstveni delavci bolj produktivni oziroma česa ne razumejo na GZS?

Bine Kordež

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev.

Nadaljujte z branjem

Zakaj so v ZDA zdravstvene storitve najdražje na svetu?

Zato, ker so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.

In zakaj so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja?

Ker je, kot je to že 25 let nazaj ugotavljal Bernie Sanders, to super dober biznis za zdravstvene zavarovalnice, farmacevtska podjetja in zasebne bolnišnice. In ki zato letno plačujejo desetine milijonov dolarjev lobističnega denarja, da v ZDA ne bi prišlo do uvedbe univerzalnega zdravstvenega varstva. (Obamacare je zgolj cenejša verzija obstoječega zasebnega zdravstvenega zavarovanja).

Nadaljujte z branjem

Hired: Šest mesecev v podzemlju gig ekonomije

Hired je nova knjiga na mojem Kindlu. Novinar James Bloodworth se je podal za 6 mesecev v podzemlje britanske gig ekonomije. Delal je vse – sodobne – oblike dela kot kratkoročno najeta delovna sila brez socialne varnosti, od Amazonovih skladišč do voznika pri Uberju, in se poskušal s temi skromnimi prihodki preživeti. Skupaj z razčlovečenim britanskim delavskim razredom, študenti z desperadičnimi prihodki in brezpravnimi imigranti iz Vzhodne Evrope.

Bloodworth kaže na sliko sodobne delavske Britanije, ki – temu vtisu se ni mogoče izogniti – spominja na Dickensove in Marxove opise delovnih in življenjskih razmer britanskega delavskega razreda v prvi polovici 19. stoletja. Tedanje nevzdržne razmere delavskega razreda so spodbudile krvave delavske upore in ostro marksistično kritiko.  Prvi so izzvali postopno regulacijo delovnih razmer (krajši delovnik, ukinitev otroškega dela), druga pa marksistične revolucije v prvi polovici 20. stoletja.

Nadaljujte z branjem

Program reform (3): Učinkovita raba energije in program vlaganj v energetiko

Drago Babič

Ocena stanja

O oceni stanja slovenske energetike smo pisali podrobneje v dveh komentarjih:

Prihodnost naše energetike (1)

Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije

Slovenska energetika je že tehnološko del širše, Evropske energetike in je ne moremo obravnavati kot samo nacionalni projekt. To pomeni, da se ne moremo izogniti čezmejnim vplivom, tako dobrim kot slabim, umetnost strategije pa je, da izkoristimo dobre učinke in se izognemo slabim. V tem smislu je treba spremeniti dosedanje pristope, ki so stavili preveč na samooskrbo in varnost oskrbe za vsako ceno in premalo na ekonomičnost poslovanja sektorja, predvsem pa na koristi končnih uporabnikov. Najti moramo pravo ravnotežje med varnostjo oskrbe in ekonomičnostjo poslovanja celotnega področja. To je še posebej zahtevna naloga v sedanjem času, ko ogromne subvencije, namenjene izgradnji OVE, predvsem pri bogatejših članicah EU, tako izkrivljajo realno sliko ekonomičnosti energetike, da pravih odločitev glede lastnega razvoja z dolgoročnimi posledicami ni možno sprejemati.

Nadaljujte z branjem

Program reform (2): Tehnološki preboj

Jože P. Damijan in Drago Babič

Ocena stanja

V času krize so vse slovenske vlade po letu 2011 zavzele tipičen neoliberalni »roke proč« pristop glede spodbujanja tehnološkega razvoja. Po eni strani so drastično zmanjšale javne izdatke za raziskave in razvoj (RR). Tako so se med letoma 2011 in 2016 javna sredstva za RR zmanjšala kar za 118 mio evrov oziroma za 42% (iz 282 na 164 mio evrov), kot delež v BDP pa iz 0.76% na le še 0.41%. Na drugi strani so bile kot nadomestek uvedene olajšave za podjetja za vlaganja v RR, kar so podjetja pridno izkoristila in statistično so se vlaganja poslovnega sektorja v RR okrepila in so bila leta 2016 za 20 mio evrov višja kot v 2011. Hkrati se je okrepilo črpanje evropskih sredstev za RR, to je bilo leta 2016 tudi za 20 mio evrov višje kot v 2011. Toda oboje skupaj je nadomestilo zgolj tretjino izpada javnih sredstev za RR.

Na tretji strani pa je država zamočila glede institucionalnega spodbujanja tehnološkega razvoja. Slednje se je prek nekdanje tehnološke agencije TIA in skupaj z JAPTI, kot bi rekel nekdanji resorni minister Gregor Golobič, »utopilo v Špiritu«. Javno spodbujanje tehnološkega razvoja danes najdete razdrobljeno marsikje, prav gotovo pa ne v Spiritu, agenciji, ki je zanj zadolžena.

Nadaljujte z branjem