Končno so tudi mediji – po preverjanju na Evropski komisiji – odkrili, da so glavni akterji iz zgodbe o drugem tiru zavajali javnost glede tega, da je za pridobitev evropskih sredstev, in s tem za zaprtje finančne konstrukcije projekta nujno potreben finančni vložek Madžarske. Kot sem tukaj večkrat pisal in tudi objavil razpisne pogoje za pridobitev blending sredstev, vključitev zalednih držav kot sofinancerk projekta nikjer ni bilo zahtevano. Pač pa je bilo v prijavi potrebno pokazati, da ima projekt “regionalni vpliv”. Slednje se, prvič, pokaže s pismi podpore zalednih držav, kar je slovenska vlada imela na voljo. In drugič pokaže se z izračuni o povečanju pretovora in ekonomskih koristih od tega za vse države v zaledju. Kar je prav tako mačji kašelj pokazati prek preproste cost – benefit analize.

Ključno vprašanje je, zakaj so najvišji vladni predstavniki vztrajno zavajali javnost, da je potrebna vključitev Madžarske v finančno konstrukcijo in zakaj so Madžarski v ta namen obljubljali tako velika darila.

Nadaljujte z branjem→

Pred dobrimi tremi leti sem pisal o pomenu sindikatov (glejte Sindikati – stražarji pekla ali nebes? in Vloga sindikatov v sodobnih družbah ) ter nato še nekajkrat) za vzdrževanje zdravega ravnotežja v delitvi proizvoda med kapitalom in delom, za nizko neenakost  in močnejšo vlogo industrije. No, zdaj se zdi, da se je tudi akademska ekonomija odločila počasi priznati, da učbeniške razlage o škodljivosti sindikatov morda niso povsem ustrezne. Še več, morda je celo pripravljena počasi priznati, da so sindikati celo koristni – ker vzdržujejo plačna razmerja in s tem neenakost na zdravi in vzdržni ravni, ker zmanjšujejo stroške delodajalcem glede iskanja zaposlenih, ker so posredno poskrbeli za vzdrževanje ravni plač tudi za bolj ranljive skupine na trgu dela in ker je za nekatere bolj sprejemljivo, da do manjše neenakosti pridemo prek zvišanja plač, kot pa prek državne redistribucije (povišanja davkov in socialnih transferjev).

Vmes pa so Jason Furman in ostali odkrili še, da ne sindikati, pač pa da trg dela diktira monopson delodajalcev. Iz česar sledi tudi to, da bi se centralne banke morale začeti ukvarjati s problematiko tržne moči velikih podjetij, saj ta z zadrževanjem rasti plač tudi inflacijo zadržujejo na preveč nizki ravni. kar pa seveda škodi dolgoročni dinamiki rasti in stabilnosti gospodarstva.

Ergo, kdo se bo spravil prenapisat zastarele učbenike?

Nadaljujte z branjem→

Težko rečem, da se ne strinjam s spodnjim kitajskim videnjem, da trgi potrebujejo močnega voditelja. Potrebujejo tako vizijo in strategijo v obliki vladnih industrijskih politik, ki jih usmeri v družbeno zaželjeno smer, kot potrebujejo tudi regulacijo, ki jih obvladuje in stabilizira hkrati v izbrani usmeritvi.

Western models are discredited. The Chinese have developed a state system run by a technocratic elite of highly educated bureaucrats under party control. This is China’s age-old imperial system in modern form. The attraction that western-style democracy and free-market capitalism may have exercised on this elite has now withered. They stressed the failure of western states to invest in their physical or human assets, the poor quality of many of their elected leaders and the instability of their economies. One participant added that “90 per cent of democracies created after the fall of the Soviet Union have now failed”. This risk is not to be run.

Nadaljujte z branjem→

No, medtem ko meni v backgroundu ocenjevanja enih zadev v Stati (ki vas ne bi prav zelo zanimale) delajo družbo Willard Grant Conspiracy in Cowboy Junkies, me ne čisto prvi sosedje v kampu mirno in zelo bučno preglasijo s to Bešlićevo pesmijo. In ni slaba. Sploh ni slaba. Komu ne bi dvignila dlak?

.

Nadaljujte z branjem→

Nekako sem duhovno odrastel ob Nicku Draku, Timu Buckleyu, Cowboy Junkies, Walkabouts, Timbersticks in Willard Grant Conspiracy  (WWC). Tale pesem Roberta Fisherja iz WWC je na moji lestvici najbolj poslušanih pesmi zelo blizu pesmi Misguided Angel. Robert Fisher je bil nekaj časa stalen gost Ljubljane in posnel pri nas celo dva albuma (Regard the End ter The Green, Green Grass Of Slovenia). Lani je umrl za rakom. In tale pesem bo zame vedno njegova himna.

Zgodba o japonski situaciji nekoliko drugače. Večina nas o Japonski po letu 1991, ko je zapadla v finančno krizo, ki se je nato nadaljevala v dolgo stagnacijo z zgolj 0.9% povprečno rastjo, razmišlja kot o neuspešni zgodbi oziroma kot o dve in pol izgubljenih desetletjih. Adair Turner, avtor odlične knjige “Between Debt and the Devil“, predstavlja nekoliko drugačno zgodbo. Da je japonski gromozanski javni dolg (236% BDP) vzdržen in da finančni vlagatelji stojijo v vrsti za obveznice, za katere dobijo le 0.1% donos, smo že vedeli. Tudi demografija ni tako problematična iz vidika pokojninske blagajne, saj upoštevanje podaljšanja upokojitve starosti s 65 na 70 let razmerje delovno aktivnih glede na upokojenca v obdobju 50 let izboljša iz 1.3 na 1.8. Potem je tukaj še tehnološki razvoj in robotizacija proizvodnje, ki zmanjšujeta potrebo po delovni sili itd.

Vse je stvar optike gledanja in predpostavk v analizi. Majhne spremembe lahko naredijo velike razlike.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Kakšne so bile naše plače pred desetimi ali dvajsetimi leti še nekako vemo, kolikšne pa trideset, štirideset ali celo več let nazaj, pa nam je praviloma že ušlo iz spomina. Pravzaprav to redko koga zanima – razen, ko v pripravah za odhod v pokoj, dobi od Zavoda za pokojninsko zavarovanje pregled plač za celotno delovno dobo. Takrat obudimo spomine in prejemniki so pogosto presenečeni nad nekdanjo višino plač. V zavesti imamo praviloma precej nižje prejemke, a preračuni na današnjo raven pokažejo, da so bile v kakem obdobju celo višji kot danes. Poglejmo torej, kako se potrebe izračuna pokojnine, plače celotne delovne dobe preračunavajo na današnjo, “primerljivo” raven.

Nadaljujte z branjem→

• Can Trade Agreements Be a Friend to Labor? – Dani Rodrik
• Economics Gets It Wrong Because Research Is Hard to Replicate – Noah Smith
• Political Pressure on Central Banks – Carola Binder
• Central Banks Strike Back Against Political Interference – Bloomberg
• Communicating Academic Economics Ideas to the General Public – Mathew Kahn
• Output Gaps and Robust Monetary Policy Rules – Roberto Billi
• The Most Addictive Theorem in Applied Mathematics – Scientific American
• The Economist as Public Intellectual – Federal Reserve Bank of Richmond
• Charting the Financial Crisis – Brookings
• Three Sudden Stops and a Surge – Brad Setser
• Japan’s Successful Economic Model – Adair Turner
• Tax cuts have not led to bonuses, wage or compensation growth – EPI
• Saving the Planet Doesn’t Mean Killing Economic Growth – Bloomberg
• Controlling My Heating Bill Using Bayesian Model Averaging – Dave Giles

Kot sem pisal včeraj v prispevku o problematičnosti prekarizacije družbe, je naraščajoči trend prekarizacije potrebno zaustaviti in ga zaobrniti s specifično regulacijo. Vendar samo regulacija na trgu dela ni dovolj, potrebne so tudi ostale ekonomske politike, ki lahko prav tako zavrejo trend prekarizacije. V nadaljevanju podajam kratko skico ukrepov, ki je seveda le izhodišče za razmišljanje in za diskusijo. (Aja, da me ne obtožite, da sem komunist, naj povem, da so ukrepi precej skladni s priporočili Mednarodne organizacije za delo (ILO) s sedežem v Ženevi (Policies and regulations to combat precarious employment, 2011) in ki – kolikor vem – ni podružnica Komunistične internacionale).

1. Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je eden izmed načinov, kako s splošno zagotovitvijo minimalnega dohodka v višini minimalnih življenjskih stroškov zmanjšati potrebo po angažiranju ljudi v nedostojno plačanih službah in v nedostojnih delovnih razmerah. Vendar pa se v zvezi z UTD pojavljata dva temeljna problema. Prvič, ne vemo, v kolikšni meri bi UTD zmanjšal ali celo eliminiral motivacijo za delo v službah, ki sicer zahtevajo nižje kvalifikacije in so slabše plačane, vendar so nujne za delovanje družbe (od komunalnih storitev, gradbenih del do vrste del v gostinstvu, turizmu, čistilnih, varnostnih in negovalnih storitev itd.). In kdo bi opravljal ta dela, če domači prebivalci ne bi bili motivirani? Kakšne implikacije ima morebitna povečana delovna imigracija tujih delavcev za nacionalno sestavo in dolgoročno socialno in politično stabilnost družbe? Potreben je dobro dizajniran nekaj let trajajoč pilotski projekt UTD, ki bi dal odgovore glede sprejemljivosti UTD. In drugič, UTD zahteva zelo visoke izdatke iz proračuna, zato je zanj potrebno zagotoviti dolgoročne stabilne finančne vire (s povečanjem davčne osnove, obdavčitvijo sladkih pijač in vina, nepremičnin, obdavčitvijo prodaje multinacionalk, minimalno stopnjo davka na dobiček, s povečanjem premoženja v lasti države v Demografskem (ali drugem) skladu in dolgoročnih donosov od državnega premoženja itd.).

Vse to pa zahteva najprej dosego političnega konsenza, nato pripravo ukrepov ter kasneje implementacijo, zaradi česar se morebitna uvedba UTD objektivno pomika v ne tako bližnjo prihodnost. Problem prekarnosti pa je akuten zdaj in ga je treba zajeziti zdaj, ne šele čez 5, 10 ali 15 let. Zato so kratkoročno in srednjeročno potrebni drugi ukrepi ekonomskih politik.

Nadaljujte z branjem→