Kakšen odnos imate z oblastjo?

Nimam skoraj nobenega stika, sem pa opazil, da so naši aktualni politiki v primerjavi s tujino bolj občutljivi za kritiko. Sloveniji bom poskušal pomagati na različne načine, vendar z internimi igricami ne želim imeti opravka.

Imate občutek, da se vas bojijo? Vas štejejo za tekmeca?

Ne vem. Po mojem zadnjem intervjuju za slovenske medije sem zaznal veliko jeze, čeprav nisem povedal nič posebnega. Ker sem bolj slab v delovanju prek družbenih medijev in ne spremljam raznih portalov, kjer pišejo po naročilu, so mi prijatelji pošiljali odzive na intervju. Moja šibka točka je, da sem se začel ob tem zabavati. Njihovo patologijo sem malo proučeval in ugotovil, da imajo ti ljudje zelo zanimive značilnosti. Pogovarjajo se samo med seboj in si predstavljajo, da ustvarjajo širok mnenjski krog, ki sploh ne obstaja. Opazil sem, da je globina njihovih misli absolutno obratno sorazmerna z njihovo primitivnostjo in grobostjo. Njihovi odzivi me ne morejo prizadeti. Pravzaprav bi me zaskrbelo, če bi me pohvalili tisti ljudje, ki delajo po naročilu. Verjetno bi bilo takrat z menoj nekaj narobe. A ker želim biti vedno optimist, je prav, da ti ljudje pišejo. Posamezniki s tako strahovito frustracijo bi brez možnosti javnega izražanja verjetno fizično napadli ljudi ali jih likvidirali, kar se je v naši preteklosti že dogajalo. Mogoče je še sreča, da sproščajo agresijo na ta način. Vsem svetujem, naj jim ne posvečajo prevelike pozornosti, saj so njihovi odzivi nesmiselni in nepomembni. Tudi prijatelje sem prosil, naj mi ne pošiljajo njihovih reakcij, saj se ne želim nalesti negativne energije.

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije, kažejo, da je gospodarska aktivnost aprila upadla za četrtino, kar je precej več od prvotnih ocen. Vzrok padca proizvodnje so po eni strani administrativno zaprtje določenih dejavnosti (turizem, večina trgovin, servisi, prevoz itd.), na drugi strani pa zmanjšanje povpraševanja po končnih izdelkih in prekinitev oskrbovalnih verig s sestavnimi deli (avtomobili, bela tehnika, zabavna elektronika itd.). Oboje pa ima dodatni negativni posredni učinek na dobavitelje – saj denimo zaprtje restavracij prizadene tudi dobavitelje hrane, pijače, električne energije, plina itd.

Pri tem se je treba zavedati dvojega. Prvič, dvomesečno zaprtje določenega dela gospodarstva ima lahko velik negativni mulitiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, katerega učinki pa se zaradi počasnega odpiranja, povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov lahko podaljšajo še dolgo v obdobje, ko je začetni šok že mimo. In drugič, povečanje negotovosti pa vpliva tudi na splošen upad potrošnje, saj potrošniki zmanjšajo nakupe tudi ostalih storitev, trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin, kar prek neposrednih učinkov in dobaviteljskih povezav recesiji šele da pravi zagon.

Nadaljujte z branjem→

Nova VoxEU e-knjiga o tem, kako iziti iz podaljšane korona recesije in zakaj je opcija ne narediti ničesar ali ne dovolj najslabša strategija:

There is no doubt that the Covid crisis represents a challenge for European unity and another crash test for the euro. Europe has been, and will likely remain, one of the most Covid-infected regions in the world and, while doing nothing was not an option and would itself have disrupted economic activity, the forceful reactions of national governments to the pandemic, through various strategies combining social distancing, testing/quarantining and lockdowns, have triggered an economic crisis at least twice the size of the 2009 crisis. Furthermore, the recovery is likely to be slow due to depressed consumption and investment, and it will require fast reallocations in both the labour market and the capital market.

A small positive observation in this crisis has been the degree of engagement of economists in an intense debate with policymakers on the appropriate responses to ëflatten the economic recession curveí and to safeguard the most impacted groups from the economic fallout of the health crisis.

Zadnji podatki o porabi električne energije (EE) za drugi delovni teden v maju kažejo, da se je gospodarska akrivnost močno popravila navzgor. Poraba EE v tem tednu zaostaja za lansko “le še” za slabih 12%, kar je na enaki ravni porabe kot konec marca. Vendar se je treba zavedati, da ti podatki vključujejo tudi porabo EE v gospodinjstvih (okrog 30% skupne porabe EE). Če sklepamo iz mesečnih podatkov SODO (s podatki o odjemu EE po vrsti priključka), bi lahko bila poraba EE v gospodarstvu za okrog 20% nižja kot lani v drugem delovnem tednu maja.

Drugi zadržek pri interpretacijah na podlagi teh podatkov pa je, da tudi če je poraba EE sorazmerno dober pokazatelj dinamike gospodarske aktivnosti, pa slednja še nič ne pove o realizaciji. Se pravi, ali je bila proizvedena proizvodnja tudi prodana in kako polne so bile denimo restavracije (poraba EE je precej neodvisna od števila gostov).

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo – iz mnoge problematično – trditev, in sicer: glede na monetarno politiko ECB državi Sloveniji praktično ne bo treba vrniti skoraj polovice javnega dolga.

Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem navajam še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Po poročanju medijev je v okviru tretjega paketa protikoronskih zakonov tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To seveda pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

Zgoraj zapisano je temeljilo na prvem predlogu, ki ga je obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po prvotni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

Nadaljujte z branjem→

Tole vprašanje sem danes (spet) dobil na webinarju. Odgovor je, seveda, ne. Ne, dokler imamo opravka z depresivnim povpraševanjem in veliko negotovostjo. V taki situaciji denar postane sredstvo (asset) – ljudje in podjetja namesto trošenja in investiranja kopičijo denar (v obliki depozitov na bankah).

Sicer pa je spodaj Powell, predsednik Feda,  povedal to na zelo simple način. Pred njim pa Keynes, Bernanke, Yellen, Draghi in kopica makroekonomistov.

Tej Gonza

Koronakriza, tako kot vsaka kriza pred njo, odpira platformo za spremembe različnih komponent družbeno-ekonomskega sistema. Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo na vlado naslovili apel, v katerem predlagamo, da se del pomoči podjetjem nameni za vzpostavitev lastništva zaposlenih. Delavsko lastništvo ni panaceja celotnega spektra problematike, s katerim smo soočeni, je pa pomemben korak v smer demokratizacije gospodarstva. Načne tudi osnovno logiko kapitalistične lastnine, znotraj katere si produkt dela prisvoji ekskluzivna skupina ljudi, običajno odsotna od samega produkcijskega procesa.

Gospodarske posledice ukrepov, s katerimi poskušamo zajeziti pandemijo COVID-19, bodo verjetno hujše kot tiste iz prejšnje finančne krize. Kriza je tako ponovno poudarila vprašanje neenakosti. “Vsi smo v istem čolnu”? Morda smo vsi na čolnih, vendar so nekateri na jahtah, drugi na napihljivih čolničkih.

Nadaljujte z branjem→

Paše na tak večer.