O čem se kregajo zgodovinarji: So visoke plače “krive” za tehnološko revolucijo ali ne?

Dvig minimalne plače in rast plač nasploh je danes pogosti argument zagovornikov boljših plač zaposlenih (tudi jaz spadam v ta kamp), ker bo to hkrati dodatno spodbudilo tudi tehnološki razvoj. Se pravi nove invencije v smeri avtomatizacije in robotizacije, kjer je to možno. Vendar jim pri tem ekonomska zgodovina ne gre na roko. Kajti ekonomski zgodovinarji se še danes, dobrih 350 let po iznajdbi “spinning Jenny” (leta 1764), ki ob iznajdbi parnega stroja (1765) markira začetek tehnološke in industrijske revolucije, ne morejo zediniti glede tega, ali so tedanje visoke plače tkalcev spodbudile to tehnološko revolucijo ali ne.

Kakor kaže zadnja raziskava Humphries & Schneider (2019), visoke plače naj ne bi bile “krive” za tehnološko revolucijo, saj naj bi bile primerjalno nizke, celo nižje od ženskih. Spodaj kažem twitter thread, da lahko vidite, kako se lahko zgodovinarji strastno kregajo o določenih temah tudi 350 let kasneje in ne samo o vlogi rdečih in črnih (belih) med 2. svetovno vojno v Sloveniji.

Kar se pa tiče vsebinske teze, ali bo dvig minimalne plače (in rast plač nasploh) spodbudil avtomatizacijo in bodo avtomati in roboti zamenjali delovno silo v industriji in storitvah, pa nimam robustnega argumenta. Logično bi bilo, razen denimo v restavracijah, oskrbi itd. Vendar pa nam zadnji tok dogodkov, kot je denimo ta, da v Shanghaju v MacDonaldsu hrano pripravljajo roboti, kaže, da za uvedbo tehnoloških sprememb ni nujno potrebna visoka raven plač. In da gostinske storitve niso izvzete. MacDonalds sicer tudi v ZDA testira robote v pripravi hrane, ker bi rad zmanjšal čas priprave hrane in čakalni čas v “drive thru” lokalih.

%d bloggers like this: