Včeraj sem objavil, da je gospodarska aktivnost (aproksimirana s porabo električne energije) aprila padla za četrtino, kar je precej več od prvotnih ocen. Vzrok padca proizvodnje so po eni strani administrativno zaprtje določenih dejavnosti (turizem, večina trgovine, servisi, prevoz itd.), na drugi strani zmanjšanje povpraševanja po končnih izdelkih in prekinitev oskrbovalnih verig s sestavnimi deli (avtomobili, bela tehnika, zabavna elektronika itd.). Oboje pa ima dodatni negativni posredni (spillover) učinek na dobavitelje – saj denimo zaprtje restavracije prizadene tudi dobavitelje hrane, pijače, električne energije, plina itd.

Dvomesečno zaprtje določenega dela gospodarstva ima lahko izjemno velik negativni mulitiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, katerega učinki pa se zaradi počasnega odpiranja, povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov lahko podaljšajo še dolgo v obdobje, ko je začetni šok že mimo. Vendar pa povečanje negotovosti vpliva tudi na splošen upad potrošnje, saj potrošniki zmanjšajo nakupe tudi ostalih storitev, trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin, kar prek neposrednih učinkov in dobaviteljskih povezav recesiji šele da pravi zagon. In kot bom pokazal spodaj, bistvo protikriznega ukrepanja je, ob blažitvi negativnih učinkov na zaposlenost, predvsem vzeti veter iz jader povpraševalnemu šoku.

Pravkar objavljena študija za Dansko (Lau Andersen, Toft Hansen, Johannesen & Sheridan, Consumer responses to the COVID-19 crisis: Evidence from bank account transaction data, 2020) je prek spremljanja plačil s plačilnimi karticami pokazala, da se je potrošnja Dancev zaradi korona krize zmanjšala za eno četrtino. To je skladno s tem, kar sem pred dnevi pokazal s pomočjo google mobility data, da je obisk v danskih trgovinah in restavracijah od druge polovice marca do konca aprila upadel za 27% glede na isto obdobje lani. Vendar pa slednje pomeni, da Danci izpada povpraševanja zaradi manjšega fizičnega obiska trgovin in restavracij niso nadoknadili s spletnimi nakupi, kar implicira povečano negotovost potrošnikov in krč v porabi.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Od zgodovinske osamosvojitve (nekateri uporabljajo izraz odcepitve) Slovenije kot države Slovencev in vseh ljudi, ki živijo na ozemlju Slovenije, pretresajo mlado slovensko demokracijo afere in škandali, ki imajo skupen imenovalec zlorabe oblasti zaradi povzročanja škode javnemu premoženju in bogatenje privilegiranih elit. Spomnimo samo primeroma: trgovina z orožjem, bančne luknje, množica malverzacij v procesih lastninjenja družbenega premoženja, preplačila investicije TEŠ6, maketa drugega tira Divača-Koper, operacijske mize, itd.., kar je temu podobnega in se je razvedelo, kot na primer množično zlorabljanje nakupov zaščitne medicinske opreme za COVID-19. Koliko je še vsega, kar se ni razvedelo in je pometeno pod preprogo pozabe, je mogoče le ocenjevati in ugotavljati, glede na oceno, koliko bi v Sloveniji lahko živeli bolje, če bi ne imeli tako razbohotene prakse zlorab tako v javni kot v civilni sferi vsakdanjega življenja.

Nadaljujte z branjem→

“Bad”, ena izmed top 10 pesmi U2 (o peklu drog v Dublinu). …ki se nato razvije v himno ljudske vstaje “People have the power” z botro punka Patti Smith. Za primeren zaključek današnjega dne.

Kot sem pisal včeraj, podatki o porabi električne energije (EE), ki je nekakšen indikator gospodarske aktivnosti v realnem času, kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 3.9% nižja kot marca lani, aprila pa za 15.4% nižja kot lani v istem obdobju. Vendar pa ti podatki zajemajo tako porabo gospodarskih subjektov (in javnih služb) kot gospodinjstev, pri čemer je delež porabe slednjih okrog 30%. Ker je bila zaradi epidemije v zadnjih dveh mesecih doma večina prebivalstva, se je gospodinjska poraba EE povečala in delno ublažila upad porabe EE gospodarskih subjektov. S tem pa je zameglila tudi sliko dejanske gospodarske dinamike.

Danes sem dobil podatke o odjemu EE po vrstah priključkov, kar omogoča bolj natančno oceno gospodarske dinamike. In kot lahko vidite v spodnji sliki, se je poraba EE v gospodinjstvih marca in aprila po pričakovanju krepko povečala, medtem ko je bil upad EE v gospodarstvu dramatično večji, kot kažejo podatki za skupno porabo. Marca je bila gospodarska poraba EE nižja skoraj za desetino (8.9%) glede na lanski marec, aprila pa že za četrtino (24.5%)!

Nadaljujte z branjem→

Zgodovinsko gledano so vsem obdobjem intenzivne (trgovinske in finančne) globalizacije sledile hude finančne krize, tem pa spremembe v trgovinski in finančni odprtosti (Rogoff in Reinhartova sta sproducirala lep graf, ki kaže tesno korelacijo med indeksom mednarodne mobilnosti kapitala in pogostostjo kriz). Zadnje takšno obdobje je bilo v času Velike depresije (1929-33), po njej se je končala era intenzivne globalizacije. Po drugi svetovni vojni se je trgovina v okviru GATT in regionalnih trgovinskih sporazumov začela spet odpirati, toda kapitalske ovire v razvitih državah so ostale vse do konca 1980. let. Po letu 1980 je globalizacija dobila pospešek, predvsem zaradi Japonske, v 1990. letih pa dodatni zagon zaradi Kitajske. S Kitajsko so se proizvodni vzorci v svetu povsem spremenili, kajti kitajski bazen delovne sile je tako enormen, kitajska delovna sila je bila tako poceni, njena podjetja tako zelo fleksibilna, kitajske vlade pa tako zelo agresivne v inustrijskih politikah, da je Kitajska lahko postala svetovna tovarna.

Kitajska ima potencial, da proizvede praktično celoten obseg svetovne industrijske proizvodnje. In ko je Kitajska leta 2001 vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in so carine za uvoz kitajskih izdelkov trajno padle na enomestno raven, so zahodne korporacije tja pospešeno prenesle inustrijsko proizvodnjo. Vsi so bili srečni – Kitajska podjetja so poceni proizvajale izdelke za zahodne trge, zahodne korporacije pa so kovale tudi 70% marže, dobičke pa ohranile v tujini. Srečni so bili vsi razen zahodnih delavcev v industriji. V ZDA in EU je samo med letoma 2001 in 2008 izginilo po 3.5 oziroma 3.6 delovnih mest v industriji, kumulativno pa dvakrat toliko. Predvsem v ZDA je ostalo veliko opustošenje, ko se je industrija odselila (tudi zaradi sporazuma NAFTA z Mehiko), depresivne industrijske regije se niso več pobrale, spodobno plačanih delovnih mest ni bilo, povečal se je alkoholizem, uporaba drog, stopnja kriminala in stopnja smrtnosti.

Nadaljujte z branjem→

Čeprav je po preliminarnih podatkih glede porabe električne energije (EE) kazalo, da se je gospodarska aktivnost obrnila navzgor že v četrtem tednu aprila, pa ažurirani podatki kažejo, da se je (če zanemarimo teden s prvomajskimi prazniki) krivulja obrnila navzgor šele v prvem polnem delovnem tednu maja. Zadnji polni delovni teden aprila je bila poraba EE še za 17.5% nižja kot lani v istem tednu, prvi polni delovni teden maja pa zaostaja za lani “le še” za 15.3%.

Zdaj je mogoče z več gotovosti oceniti izpad gospodarske aktivnosti v mesecu in pol od začetka omejitvenih ukrepov (če ga aproksimiramo s porabo EE). Podatki kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 3.9% nižja kot marca lani, aprila pa za 15.4% nižja kot lani v istem obdobju. Če predpostavimo, da bo maja letos kljub odpravljanju omejitev poraba EE še vedno za 12% nižja kot lani, junija za 10%, julija in avgusta za 8%, od septembra do konca leta pa za 5% nižja kot lani, bi to na letni ravni pomenilo upad gospodarske aktivnosti za 6.6%.

Bine Kordež

Turistična dejavnost bo zaradi epidemije verjetno med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi. Država je zaenkrat s svojimi ukrepi vsaj deloma omilila kratkoročne negativne učinke. Zaradi previdnosti in strahu pa bo najbrž trajalo kar dolgo, da bodo ljudje ponovno potovali in letovali v obsegu kot v preteklih letih. V tej dejavnosti bo nedvomno nujna dodatna pomoč, zaradi česar se že oblikujejo razni predlogi, kako vsaj v prvem letu to potrošnjo nekoliko spodbuditi. Za ocenjevanje učinkov takšnih ukrepov je vedno dobro pogledati tudi konkretne podatke, sicer gre razmišljanje lahko hitro v napačno smer.

Nadaljujte z branjem→

Pogovor z Marcelom Štefančičem Jr. v Studio City

Stanko Štrajn

Danes sem ravno med pitjem jutranje kave tuhtal, kaj vse nas še čaka v vojni s COVID – 19, ko me je med premišljevanjem zmotil telefon. Klicala me je gospa Mojca iz zdravstvene zavarovalnice (ni pomembno katere, ker so vse enake) in mi prijazno ponudila, da me v naslednjih dnevih obišče na domu predstavnik zavarovalnice, da mi obrazloži, kaj vse nas čaka glede na načrtovane spremembe zdravstvenega varstva. Obisk je brezplačen in zavarovalnica mi bo podrobno predstavila kakšne spremembe načrtuje in kakšne možnosti imam za zagotavljanje varovanja mojega zdravja.

Vlada se je odločila uvesti plačljiv zdravstveni sistem. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se bodo skrčile. Zaradi COVID 19 in z njim povezanih stroškov javnega zdravstva se bo tudi povečal strošek javnega zdravstvenega sistema in vse to bomo morali nadomestiti s plačevanjem zdravljenja zasebnim izvajalcem zdravstvenega varstva, kajti ukinjeno bo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Nadaljujte z branjem→

Ob knjigah “Chicagonomics: The Evolution of Chicago Free Market Economics” (Lanny Ebenstein, 2015) ter “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” (Binyamin Appelbaum, 2019) je tale podcast Marshalla Steinbauma eden najboljših pregledov evolucije “libertarne misli” na Chicago School of Economics. Če zanemarimo dejstvo, da je bil osnovni motiv roparskega barona Rockefellerja, ko je leta 1890 ustanovil Čikaško univerzo, predvsem v opravičevanju ideje svobode in prostega tržnega gospodarstva, ti trije viri pokažejo predvsem troje: (1) kako brutalno so ameriški mogotci uporabili svoje premoženje in zlorabili svojo moč, da promovirajo svoje poglede prek dobesednega kupovanja profesorskih stolčkov za razne Hayeke, Friedmane, Stiglerje, Directorje itd., in prek sponzoriranja intelektualno spornih raziskav o veličastnosti “svobodne izbire” in “prostega tržnega gospodarstva”, (2) kako so okužili celotno disciplino ekonomije z enostranskim, reduciranim pristopom in nepoštenimi praksami v raziskovanju, in (3) kakšen bullshit so te čikaške libertarne ideje, ko se jih sooči z resno, nereducirano znanostjo in dejanskim svetom.

Tale podcast je MUST LISTEN.

Nadaljujte z branjem→