Ekonomika Brexita: Trade-off med suverenostjo in ekonomskim dizastrom?

Spodnja slika lepo prikazuje opcije “brexiterjev”: ekonomsko suverenost je pač treba plačati (v obliki manjše rasti BDP), in višja stopnja suverenosti je dražja.

Image

Vir: Toby Nangle (via twitter)

Je pa res dvoje. Prvič, da te ocene o kumulativnem zmanjšanju BDP (manjši rasti BDP) zaradi Brexita temeljijo na določenih modelskih predpostavkah, ki so lahko diskutabilne (ena je ta, da denimo s trgovino in večjo specializacijo države pridobijo višjo blaginjo, pri čemer se blaginja ne meri v rasti BDP, pač pa v obliki večje blaginje potrošnikov zaradi nižjih cen uvoženih dobrin, kar se nato preračuna v odstotke od BDP, kot je zgoraj prikazano, in izgubo teh koristi, če se država odpove določenemu trgovinskemu aranžmaju). In drugič, država, ki gre ven iz neke zveze držav lahko izgubo zaradi tega, ker se ji zmanjša trg za izvoz in dvignejo cene uvoženih dobrin, nadomesti s kasnejšimi trgovinskimi sporazumi in si tako zagotovi podobne (ali večje) koristi. Tak je denimo primer Slovenije po izstopu iz nekdanje Jugoslavije in sklenitvi asociacijskega sporazuma z EU. Dolgoročno je Slovenija s tem “manevrom” najbrž pridobila več, kot bi z obstankom  v nekdanji Jugoslaviji.*

V glavnem, Brexit ne bo nujno tako črn, kot kažejo modelske napovedi, saj je dolgoročni neto učinek koristi in stroškov samostojnosti odvisen od kasnejših lastnih ekonomskih politik in aranžmajev odnosov z drugimi državami.

__________

* Ne bomo pa tega nikoli zagotovo vedeli. Moja kolega na univerzi v Leuvnu sta namreč naredila znanstveno raziskavo, da so vse države, ki so se osamosvojile, utrpele velik ekonomski šok in da te luknje niso nikoli nadomestile. Moji on-going argumenti proti njunim ugotovitvam so, da tega ni mogoče zagotovo empirično izmeriti, saj ne vemo, kakšna bi bila trajektorija rasti v primeru obstanka v stari zvezi in da ni pravilno ekstrapolirati povprečja prejšnjih stopenj rasti (pred osamosvojitvijo) v prihodnost.

%d bloggers like this: