Ameriške predsedniške volitve niso rezultirale v pričakovanem “modrem valu”, ki bi pometel z Donaldom Trumpom in republikansko večino v Senatu. Nasprotno, Trump je – ne glede na svoje sporno vladanje skozi celoten pretekli mandat – dobil celo 7 milijonov glasov več kot pred 4 leti, demokrati so zmanjšali svojo prevlado v Kongresu, v Senatu pa niso uspeli dobiti večine.
Tukaj ne gre več samo za to, da se javnomnenjske ankete in predvolilne napovedi na njihovi podlagi sistematično motijo oziroma sistematično podcenjujejo sentiment med konzervativnimi volilci. Gre morda za bistveno več, in sicer da polovica (opredeljenega) volilnega telesa ne zaupa več v demokracijo kot način večinskega, vendar decentraliziranega, vključujočega in strpnega načina upravljanja države.
Kaj če gre za patologijo neke (katerekoli) nacije? Za to, da si polovica volilnega telesa namesto demokrata na oblasti morda res želi avtokrata, ki je hkrati tudi nacionalist in rasist. Kaj če je morda polovica volilnega telesa zavestno pripravljena, da odmisli vse avtokratove druge (slabe) lastnosti (da je lahko lažnivec, seksist, nepotist, prevarant, utajevalec davkov in da morda zasleduje izključno svoje ekonomske interese na račun vseh ostalih), ker le njemu zaupa, da bo ustrezno naslovil njihove identitetne strahove?






You must be logged in to post a comment.