S časom smo dobili tudi že prve analize širjenja korona virusa (COVID-19). In te kažejo “lepo” matematično lastnost, in sicer da je rast števila obolelih eksponentna, s stopnjo rasti 33% na dan. To pomeni, da se število potrjenih obolelih primerov podvoji prej kot v 3 dneh. Spodnja slika prikazuje dinamiko širjenja za ključne države in kaže, da večina držav sledi tej matematični trajektoriji oziroma na nekoliko višji ravni. Izstopajo le azijske države, predvsem Hongkong in Singapur, ki sta z radikalnimi ukrepi (stroga karantena, hitro zaprtje šol itd.) izjemno ublažili dinamiko novih okužb.

Vir: Financial Times

Če to dinamiko primerjamo s slovenskimi podatki (vzel sem podatke NIJZ, ki pa niso zelo ažurni, saj večinoma poroča podatke do 14. ure tekočega dne), vidimo, da je slovenska trajektorija širjenja virusa na višji ravni od teoretske. Tudi trend kasneje v prvih 7 dnevih po začetku je nekoliko višji. Razlogi tičijo tudi v tem, da je bila reakcija slovenskih oblasti na izbruh krize v Italiji zelo benigna – ni bilo takojšnjega zaprtja italijanske meje po izbruhu epidemije v Italiji, od koder je prišel virus tudi v Slovenijo, ni bilo obveznega navodila po obvezni 14-dnevni samoizolaciji posameznikov, ki so prišli iz ogroženih območij, ni bilo zaprtja šol in vrtcev, univerz in drugih potencialnih žarišč itd.

Najbolj pomembno danes je seveda, ali bodo slovenske oblasti – po tem, ko je tudi WHO razglasila globalno pandemijo in ko imamo prve primere obolenj tudi v šolah – kaj bolj ažurne in prišle z bolj radikalnimi ukrepi za zajezitev širjenja. Počasnost uvajanja zapore italijanske meje, njena poroznost ter neodločnost pri zapiranju šol, vrtcev in univerz, je slaba popotnica in indikator, kaj se bo dogajalo z dinamiko širjenja okužbe pri nas. Trenutno bolj kaže na italijanski scenarij.

V spodnji sliki sem simuliral dva scenarija – “optimističnega” in “pesimističnega”, s tem, da se lahko oba izkažeta kot preveč optimistična. V optimističnem scenariju sem sledil trajektoriji Južne Koreje in Irana, kjer se je dinamika okužb ublažila po 9. dnevu od začetka. V tem scenariju sem osnovno dinamiko (faktor 1.33) ublažil s faktorjem 1.33 x 0.93. V pesimističnem scenariju sem sledil trajektoriji Italije, kjer se je dinamika okužb začela resneje zmanjševati šele 15. dan po začetku pandemije.

Podatki (v logaritemski obliki) so v spodnji sliki, ki kaže začetek upadanja števila novih okužb 10. dan oziroma 15. dan po začetku pandemije.

Seveda nas vse bolj kot matematične lastnosti širjenja okužb zanimajo absolutni podatki o možnem skupnem številu okužb s korona virusom. Po optimističnem scenariju naj bi se skupno število okužb povzpelo na nekaj več kot 200, po pesimističnem pa bi se povečalo na okrog 640 okužb in nato začelo upadati.

Dejanska dinamika okužb pa je v tej situaciji seveda izključno odvisna od ravnanja oblasti in obnašanja posameznikov. Če bodo ukrepi oblasti ostali še naprej podobno benigni kot do sedaj in bodo ukrepali z zamikom nekaj dni (ali celo tednov, kot je bilo pri zaprtju italijanske meje), se bo virus hitro razširil po bolnišnicah, vrtcih, šolah, univerzah in drugih javnih institucijah. Brez radikalne zaustaviteve dotoka novih prenašalcev (predvsem iz Italije) in brez radikalne zaustavitve širjenja virusa znotraj okuženih področij (brez striktne karantene in zaprtja ključnih javnih ustanov) se bo okužba izjemno hitro razširila.

Prav tako pomembno je družbeno zavedanje nevarnosti. Če se potencialno okuženi ne bodo striktno držali navodil glede obvezne samoziolacije in če ljudje ne bodo spremenili svojih socialnih navad (kot jih niso Italijani), bo dinamika okužbe hitrejša. Glede na dosedaj videno, se lahko oba zgornja scenarija izkažeta kot preveč optimistična. Upajmo, da bo v prihodnje ukrepanje oblasti bolj odločno.

Ne vem, če se vlade širom sveta zavedajo, da nekateri strokovnjaki svarijo, da bi okužba s koronavirusom lahko zajela celo 50% do 70% populacije. Si upa kdo pomisliti, kaj to pomeni ob dosedanji povprečni 0.5% do 1% stopnji smrtnosti? Ob tako velikem obsegu okuženih pa se zaradi omejitev na strani medicinske opreme in osebja stopnja smrtnosti seveda drastično poveča (pri virusu SARS je bila 10%).