Čeprav so mnogi v Evropi korona krizo ob izbruhu virusa v Wuhanu podcenjevali, pa bodo njeni negativni učinki hujši, kot je bil učinek Velike recesije v letu 2009. Nekateri podatki za Kitajsko kažejo, da je industrijska proizvodnja v prvih dveh mesecih 2020 upadla za četrtino ali celo za tretjino. Za ostale države je izbruh krize v Wuhanu in karantena celotne regije Hubei najprej pomenila zgolj ponudbeni šok zaradi prekinitve oskrbovalnih verig. Ko pa se je virus razširil v evropskih državah in ZDA in za seboj potegnil ukrepe karanten, postopnega zaprtja storitvenih in proizvodnih podjetij in zaprtja meja, pa se je korona šok spremenil kombinacijo povpraševalnega in ponudbenega šoka.
V času karantene bodo potrošniki za mesec, dva ali celo dlje odložili nakupe nenujnih dobrin (vse razen živil in zdravil), in vprašanje je, ali jih bodo tudi kasneje realizirali. Na drugi strani se z zaprtjem meja prekinjajo tudi izvozno-uvozni tokovi. Tista podjetja, ki ostajajo odprta (v živilski in farmacevtski industriji), ne morejo priti do potrebnih inputov, hkrati se je zmanjšalo tuje povpraševanje in tega izpada zelo verjetno ne bo mogoče nadomestiti. Gre za trajni izpad. Podobno negativni bo neposredni učinek v trgovini, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, medtem ko bodo ostale panoge (od finančnih, IKT do tehničnih storitev) deležne posrednih negativnih učinkov zaradi upada povpraševanja v neposredno prizadetih panogah.

You must be logged in to post a comment.