Za ogrevanje pred večernim Sudiem City pri Marcelu

Odgovor na to, ali se slovenska vlada v zadnjem letu in pol zadolžuje preveč, je odvisen od številnih dejavnikov, kot so:

(1) kako se v dani situaciji zadolžuje relativno glede na druge EU države,

(2) kaj s tem dolgom naredi (je s tem bolje ublažila Covid krizo, je spodbudila bolj robustno gospodarsko rast?),

(3) ali s tem spodbuja višjo dolgoročno gospodarsko rast,

(4) kakšna je cena (in ročnost) zadolževanja glede na gospodarsko rast (je g > r ?),

(5) ali s tem morda spodbuja pregrevanje gospodarstva in povečuje gospodarsko nestabilnost ter ustvarja pogoje za bodočo finančno krizo,

(6) ali državo s tem postavlja v težji položaj, ko se bodo leta 2023 zaostrila fiskalna pravila v EU in bo potrebno znižati strukturni primanjkljaj.

Spodaj je nekaj slik s statistikami in mojih komentarjev na to zadevo.

Nadaljujte z branjem→

Glede splošne priljubljenosti najbrž res “samo” na četrtem na top lestvici najbvečjih grunge hitov, zame pa na vrhu. Nasploh je bil cel album “Sweet Oblivion” ob Nirvaninem “Nevermind” zame najboljši del grungea. Mark Lanegan ima super vokal, na žalost pa mu v solo karieri manjka udarnosti. Prijeten za poslušat doma, vendar a bi šel na njegov koncert?

Muzika za nočni šiht

Ker velika večina ljudi ne bere strokovnih, kaj šele znanstvenih, analiz glede učinkovitosti cepiv proti Covid, v nadaljevanju podajam kratek povzetek glavnih rezultatov na podlagi dosedanjih študij ter na podlagi dejanskih podatkov na celotni populaciji. Prvi je pregledni graf s povzetkom glavnih učinkov po posameznih cepivih, kot je bil v petek objavljen v The Economistu. Kot vidite, sta na podlagi povprečja različnih študij, najbolj učinkoviti cepivi Moderna in Pfizer, ki naj bi več kot 95-odstotno varovala pred hujšim potekomi bolezni (hospitalizacijo), ter med 90 in 95-odstotno pred okužbo. Učinkovitost AstaZenece je nekaj nižja, razpršenost ocen učinkovitosti pa precej višja, glavne ocene učinkovitosti pa se gibljejo v razponu med 65 in 95-odstotno zaščito pred hospitalizacijo (centralna ocena je nekaj več od 90-odstotne zaščite). Cepivi Johnson & Johnson in Sputnik naj bi bili za rang manj učinkoviti (okrog 80-odstotno), kitajski Sinovac pa še za rang manj (okrog 60-odstotno, vendar z zelo velikim intervalom zaupanja ocen).

Nadaljujte z branjem→

Seveda korelacija ne pomeni nujno tudi kavzalnosti. Zato je treba biti pazljiv pri dizajnu empiričnih študij in paziti pri interpretacijah. Zato sem dodal šaljiv ton v zgornjem tvitu.

Povzetek študije za Nemčijo je sicer zelo močno napisan, in sicer: Večje kot je število glasov, ki jih je AfD dobila v regiji na volitvah leta 2017, hitreje se je koronavirus tam širil leta 2020. In naprej: Če je AfD v okrožju pridobila eno odstotno točko več, je bila tam incidenca v fazi prvega vala v povprečju višja za 2,2 odstotne točke.

Nadaljujte z branjem→

Seveda ni nobeno presenečenje, da je na prvem mestu ta pesem Nirvane, saj je kot globalni hit popularizirala grunge. Meni osebno je sicer bila vedno ljubša pesem Lithium. Sicer pa je Nirvana meni tudi sicer (ob Screaming trees) od vseh grunge bendov še najbolj sedla. Od novembra 1991, ko sem zanjo prvič slišal po reportaži Marjana Ogrinca s koncerta v Miljah, decembra 1991, ko sem v Londonu še kot študent kupil album Nevermind, do njihovega poslovilnega koncerta v Ljubljani leta 1994 (ki ga je organziral Igor Vidmar), je Nirvana ostala absolutno na mojem vrhu priljubljenosti. Za razliko od ostalih bendov (če spet kot izjemo dam Screaming Trees) je imela globino. Tudi zaradi tega intenzivnega čutenja se je Kurt Cobain najbrž odločil posloviti od tega sveta.

Drugi največji grunge hit. Kaj mislite, le kateri je bil največji?

Danes sem se (mimogrede, ko sem šel mimo) šel cepit s tretjim odmerkom. Nenaročen. V kontejnerju na Kongresnem trgu. Pred menoj je bila samo ena oseba, za menoj nobene. Ob tem sem dobil zelo grenak občutek. Lani v istem obdobju je bil drugi val epidemije v polnem razmahu, ljudje so množično umirali, vsak dan za “en avtobus”. Zdravstveni sistem je bil na robu kolapsa, praktično ves nenujni del zdravstvenih storitev je bil odpovedan. Mnogo ljudi je zaradi prepozne diagnoze in oskrbe zaradi tega izgubilo možnosti za preživetje.

Toda lani so ljudje množično umirali, ker nismo imeli zdravila (cepiva). In tolažili smo se, da bo letos drugače, saj bomo imeli cepivo. Leto dni kasneje smo v četrtem valu epidemije, številke okužb so precej višje kot lani (zaradi bistveno bolj kužne delta variante in ker nismo zaprli vrtcev, šol, univerz in javnega življenja ter uvedli policijske ure). Številke glede števila hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi so podobne lanskim, toda zaenkrat so dnevne številke mrtvih za približno trikrat nižje kot lani v istem času (kar je v veliki meri zasluga cepiva). In približno tri četrtine tistih, ki pristanejo v bolnišnici, je necepljenih, in približno štiri petine tistih na intenzivni negi je necepljenih.

Kako smo torej lahko takšni tepci? Imamo cepivo, ki nas približno polovično obvaruje pred možnostjo okužbe in imamo cepivo, ki nas približno 90 do 95-odstotno obvaruje pred težjim potekom bolezni (pred hospitalizacijo in respiratorjem). Zakaj hudiča smo takšni tepci, da zdravila, ki ga imamo, nočemo uporabiti? Zakaj se je dobra tretjina polnoletnih Slovencev in Slovenk raje pripravljena igrati rusko ruleto s smrtonosno korono?!

Za tiste, ki dvomite v učinkovitost cepljenja, si poglejte spodnjo (motivacijsko) sliko (iz empirične analize, ki je pred objavo). Kaže stopnjo precepljenosti na vodoravni osi in 7-dnevno povprečje števila novih primerov Covid (na milijon prebivalcev) na navpični osi za vsak teden med 1. avgustom in 31. oktobrom letos. V sliki sta dva ekstremna evropska primera glede cepljenosti. Na levi strani je Bolgarija, kjer se je cepljenost v tem obdobju povečala iz 15 na 22%, na desni pa Danska, kjer se je v tem obdobju cepljenost povečala iz 55 na 76%. In poglejte si njuni krivulji naraščanja okužb v tem obdobju – bolgarska je praktično navpična, danska pa nizka in položna (do sedaj v tem valu celo rahlo negativna). V Bolgariji je eksplozija epidemije, na Danskem pa obvladljiva epidemija, kot pri gripi.

Nadaljujte z branjem→

Tretji največji hit grunge obdobja (seveda po moji subjektivni presoji). Tri desetletja staro, pa še vedno tako sveže. In vrhunsko.

Prejšnji teden ni prinesel preobrata. Dobre tretjine starejših od 18 let, ki je prepričana, da cepljenje pomeni nesprejemljiv poseg v njihovo osebno svobodo, tudi prenapolnjeni intenzivni oddelki bolnišnic s tričetrtinsko necepljenimi kovidnimi bolniki niso prepričali v spremembo stališča. In na drugi strani se zdi, da je vlada opustila boj tako proti anticepilski histeriji kot proti epidemiji in nas prepustila preživetveni dinamiki doseganja čredne imunosti prek prekuževanja. Kdor ne preživi, pač ni imel sreče.

Je pa pretekli teden postregel z dvema odličnima zapisoma o dilemah sedanjega časa – enega filozofskega in drugega tehnicističnega. Filozof Gorazd Kocijančič se je spraševal, kaj bi naredil Sokrat, če bi v njegovem času Atene napadla tako skrivnostna bolezen, da – čeprav so zboleli skoraj vsi – po ulicah ne ležijo trupla, pač pa je mrtvih le nekaj sto ljudi, večinoma starih in že prej bolnih. Po njegovem Sokrat najprej ne bi naredil nič, nato bi razmišljal in se čudil, zakaj se se morajo vsi poskriti po svojih hišah in jemati razredčeni strup.

Nadaljujte z branjem→