Se Slovenija preveč zadolžuje?

22 novembra, 2021 By in gospodarstvo 2 komentarja

Za ogrevanje pred večernim Sudiem City pri Marcelu

Odgovor na to, ali se slovenska vlada v zadnjem letu in pol zadolžuje preveč, je odvisen od številnih dejavnikov, kot so:

(1) kako se v dani situaciji zadolžuje relativno glede na druge EU države,

(2) kaj s tem dolgom naredi (je s tem bolje ublažila Covid krizo, je spodbudila bolj robustno gospodarsko rast?),

(3) ali s tem spodbuja višjo dolgoročno gospodarsko rast,

(4) kakšna je cena (in ročnost) zadolževanja glede na gospodarsko rast (je g > r ?),

(5) ali s tem morda spodbuja pregrevanje gospodarstva in povečuje gospodarsko nestabilnost ter ustvarja pogoje za bodočo finančno krizo,

(6) ali državo s tem postavlja v težji položaj, ko se bodo leta 2023 zaostrila fiskalna pravila v EU in bo potrebno znižati strukturni primanjkljaj.

Spodaj je nekaj slik s statistikami in mojih komentarjev na to zadevo.

Zadolževanje 1

.

Zadolževanje 2

.

Zadolževanje 3

–

Zadolževanje 4

.

Zadolževanje 5

En odgovor

  1. @zadnja slika: Po podatkih nacionalnih računov SURS v letu 2020 ni prišlo do povečanja gradbenih investicij. Investicije v zgradbe in objekte so se v letu 2020 realno znižale za 4,2 %, delež investicij v zgradbe in objekte v BDP je bil v letih 2019 in 2020 enak: 8,5%. V letu 2020 tako ni bilo močnega povečanja investicij oziroma so se celo znižale. Letna statistika gradbeništva sicer izkazuje vrednost del v višini 3,5 mrd EUR, a ta statistika najbrž ni primerljiva s podatki preteklih let, nenazadnje jih tudi SURS nima v isti tabeli.

    Všeč mi je

  2. Hvala za komentar.

    V zadnjem grafu je obseg gradbenih del (in ne investicij). Res je, da SURS nima enotne serije podatkov glede obsega gradbenih del in da se zadnja serija nanaša do leta 2018. Za 2019 in 2020 so samo letni podatki (ni nujno, da so primerljivi podatki za nazaj). Za leta 2021 in 2022 je moja ocena na podlagi podatkov GZS ZGIGM o načrtovanih gradbenih projektih.
    Glede na Osnutek proračunskega načrta 2022 (javne investicije v 2021 5.5% BDP in 6% v 2022), katerim je treba prišteti še zasebne investicije, je ocenjena dinamika gradbenih del v zadnjem grafu dokaj realistična. Seveda pa to ostajajo zgolj ocene.

    Všeč mi je