Zakaj smo takšni tepci, zakaj se raje igramo rusko ruleto s korono?

Danes sem se (mimogrede, ko sem šel mimo) šel cepit s tretjim odmerkom. Nenaročen. V kontejnerju na Kongresnem trgu. Pred menoj je bila samo ena oseba, za menoj nobene. Ob tem sem dobil zelo grenak občutek. Lani v istem obdobju je bil drugi val epidemije v polnem razmahu, ljudje so množično umirali, vsak dan za “en avtobus”. Zdravstveni sistem je bil na robu kolapsa, praktično ves nenujni del zdravstvenih storitev je bil odpovedan. Mnogo ljudi je zaradi prepozne diagnoze in oskrbe zaradi tega izgubilo možnosti za preživetje.

Toda lani so ljudje množično umirali, ker nismo imeli zdravila (cepiva). In tolažili smo se, da bo letos drugače, saj bomo imeli cepivo. Leto dni kasneje smo v četrtem valu epidemije, številke okužb so precej višje kot lani (zaradi bistveno bolj kužne delta variante in ker nismo zaprli vrtcev, šol, univerz in javnega življenja ter uvedli policijske ure). Številke glede števila hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi so podobne lanskim, toda zaenkrat so dnevne številke mrtvih za približno trikrat nižje kot lani v istem času (kar je v veliki meri zasluga cepiva). In približno tri četrtine tistih, ki pristanejo v bolnišnici, je necepljenih, in približno štiri petine tistih na intenzivni negi je necepljenih.

Kako smo torej lahko takšni tepci? Imamo cepivo, ki nas približno polovično obvaruje pred možnostjo okužbe in imamo cepivo, ki nas približno 90 do 95-odstotno obvaruje pred težjim potekom bolezni (pred hospitalizacijo in respiratorjem). Zakaj hudiča smo takšni tepci, da zdravila, ki ga imamo, nočemo uporabiti? Zakaj se je dobra tretjina polnoletnih Slovencev in Slovenk raje pripravljena igrati rusko ruleto s smrtonosno korono?!

Za tiste, ki dvomite v učinkovitost cepljenja, si poglejte spodnjo (motivacijsko) sliko (iz empirične analize, ki je pred objavo). Kaže stopnjo precepljenosti na vodoravni osi in 7-dnevno povprečje števila novih primerov Covid (na milijon prebivalcev) na navpični osi za vsak teden med 1. avgustom in 31. oktobrom letos. V sliki sta dva ekstremna evropska primera glede cepljenosti. Na levi strani je Bolgarija, kjer se je cepljenost v tem obdobju povečala iz 15 na 22%, na desni pa Danska, kjer se je v tem obdobju cepljenost povečala iz 55 na 76%. In poglejte si njuni krivulji naraščanja okužb v tem obdobju – bolgarska je praktično navpična, danska pa nizka in položna (do sedaj v tem valu celo rahlo negativna). V Bolgariji je eksplozija epidemije, na Danskem pa obvladljiva epidemija, kot pri gripi.

BG-DK_Cases

Še bolj drastično razliko med obema državama dobite, če pogledate povezavo med stopnjo cepljenosti in 7-dnevnim povprečjem števila pacientov s Covid na intenzivni negi (na milijon prebivalcev). Na Danskem zaradi visoke precepljenosti na intenzivni negi pristane le med 3 in 5 Covid bolnikov (na milijon prebivalcev), v Bolgariji pa se približujejo številki 90, in še narašča.

BG-DK_ICU

Ključna razlika med obema državama je v stopnji cepljenosti. Zakaj smo v državah vzhodno od železne zavese takšni tepci, da ne vzamemo cepiva, ki ga imamo v preobilici? Zakaj se raje igramo rusko ruleto s korono? Zakaj raje tvegamo, kot da gremo na gotovo varianto? In zakaj so prebivalci zahodno od železne zavese toliko bolj samozavedni in odgovorni, tako zase kot za svoje bližnje in družbo?

Le kateri vrag, kateri virus se je s socializmom naselil v nas?

____________

* Vir podatkov: Our World in Data, lastne slike.

Opomba: Modre linije so trendne (linearne) krivulje za obe državi, rdeča linija pa je preprosta regresijska premica za povezavo med številom primerov (ali ICU pacientov) in stopnjo cepljenosti (ne se nanjo “metodološko obesiti”, ker je zgolj za ilustracijo povezave).

3 responses

  1. Zakaj smo taki cepci ?

    Zato, ker ljudje ne znajo razmišljati statistično.
    Njim logika velikih števil, verjetnostni račun ne pove kaj dosti.
    Ko se je cepljenje pospešilo, je prišlo do nesrečnega slučaj 20 letnega dekleta, ki je zaradi posledic cepljenja umrla.
    Zaključek ljudi je bil, cepila se je pa je umrla.
    Njih ne moreš prepričat, da je bila ena od stotisočih.
    Za njih velja premisa, cepila se je, umrla je.
    In cepljenje je šlo nemudoma navzdol.
    Miran Poljšak

  2. Vse o cepljenju – Cepiti otroke?
    V s strani medijev vsiljeni psihozi za in proti cepljenju, ni prostora za večino, ki ne spadamo niti v prvo, niti v drugo skupino. Spadamo v skupino logično razmišljajočih. Najbolj logično stališče pa je takšno: cepljenje da proti smrtonosnim boleznim (črne koze…) in cepljenje da proti ne direktno smrtonosnim boleznim, vendar za tistega, katerega izid bolezni je zelo verjetno smrtonosen. Kar glede kovida pomeni: cepljenje da za starejše, ki polnijo intenzivno terapijo in pokopališča in cepljenje ne za mlade, ki nimajo težav pri prebolevanju te bolezni. Mladi so do sedaj umirali zaradi cepiv, ne zaradi bolezni.
    Trditev da je treba otroke cepiti, ker tudi oni lahko imajo težji potek covida z večorganskim vnetnim sindromom je strokovno zavajujoča, netočna in nekorektna, saj gre za sindrom, ki je vezan tudi na vsa ostala navadna virusna obolenja otrok in ni nič novega ali posebnega ali bolj nevarnega kot po kovidu.
    Tudi drugi argument, da okuženi otroci lahko prenesejo bolezen na svoje (stare) starše je brez smisla in direktno uperjen proti otrokom. Namreč starejši smo se dolžni cepiti, saj nimamo druge pametne, niti korektne izbire, razen popolne osamitve. Ali je logično da se cepijo oroci, zato ker starejši niso cepljeni? Da se otroci žrtvujejo na račun neodgovornih (starih) staršev? Ali kdo to zavrženo logiko razume? Če bi bilo cepljenje definitivno brez kakršnih koli dolgoročno slabih posledic, potem seveda ne bi bilo tudi zadržkov. Ker pa vemo da temu ni tako in da imamo tudi cenik za posledice in smrti, je treba zadržke upoštevati.
    Pa še tretja zavajujoča trditev: namreč da je v državah, kjer je splošna precepljenost visoka, manj oseb na intenzivni negi in manj smrti. Ta statistika je v primeru covida kakovostno pomanjkljiva: res je, da je zaradi visoke precepljenosti starejše populacije temu tako, s to statistiko precepljenost mladih nima nikakršne povezave.
    Ne pozabimo, da je tudi obvezno cepljenje otrok proti nenevarnim otroškim boleznim problematično, saj ima za rezultat nekaj promil (2-3) otrok s trajnimi zdravstvenimi posledicami. Namesto, da bi otroci otroške bolezni preboleli in bili trajno 100% imuni na te bolezni, je industrija in podložna politika sprejela odločitev, da jih bo cepila, kar pomeni da niso 100% imuni na te bolezni in da bo žtvovala nekaj promil teh otrok, oziroma celotne populacije na trajne zdravstvene težave, oziroma bolezni (avtizem, avtoimune bolezni..). Torej namesto da bi imeli starši možnost, da njihovi otroci brez težav prebolijo otroške bolezni, jim država to (naravi najbolj logično možnost) oporeka in jih sili v loterijo s cepljenjem.
    Bojko Jerman

%d bloggers like this: