Sedanja vlada bo z vsemi ukrepi s fiskalnimi učinki v dveh letih (2020-2021) pridelala dodatnih 8 milijard evrov javnega dolga. Lani je proračunska luknja znašala več kot 3.8 milijard evrov (8.4% BDP), letošnja pa naj bi znašala skoraj 4.2 milijardi evrov (8.6% BDP). To povečanje javnega dolga za kar 17% BDP se seveda sliši kot nepojmljivo. Vendar preden se začnemo populistično zgražati, prej poglejmo, kako velik problem je javni dolg.

Javnost ima, tudi po zaslugi poročanja medijev, običajno izjemno negativen odnos do javnega dolga. Živi v prepričanju, da obstaja absolutna omejitev zneska dolga, ki ga lahko država izda. Če to mejo preseže, bo država bankrotirala. K temu prepričanju sta pred desetletjem izdatno prispevala ekonomista iz Harvarda Carmen Reinhart in Ken Rogoff s kontroverzno znanstveno študijo o tem, da je visoka zadolženost držav lahko prekletstvo, saj naj bi pri dolgu nad 90% BDP gospodarska rast postala celo negativna.

Nadaljujte z branjem→

Ervin Hladnik Milharčič ima odličen recept za to, kako lahko mediji vlado, ki izvaja vojno proti medijem, najbolj učinkovito prizadanejo in prevzgojijo. Preprosto tako, da začnejo o njej, njenih ministrih in njihovih potezah poročati skrajno racionalno. Brez slike in zvoka, brez fotografij in brez imen in priimkov, zgolj nazivi funkcij. Brez pojavljanja v medijih ni samopromocije vladnih strank in ni reelekcije.

Vir: Dnevnik

Po podatkih evropskega centra ECDC Slovenija vse bolj zaostaja za ostalimi državami po dinamiki cepljenja. Po podatkih do včeraj (6.5.2021) je bilo v Sloveniji z vsaj enim odmerkom cepljenih 24.8% populacije, z dvema odmerkoma pa 12.4% populacije. S tem Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU pri cepljenju z enim odmerkom (EU: 30.6%) in je na repu EU držav (le 5 članic EU je slabših od Slovenije). Le pri cepljenju z dvema odmerkoma je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU. Pri čemer pa je treba vedeti, da so nekatere države (predvsem Finska) stavile na strategijo prvega odmerka. Močno spredaj pri dinamiki cepljenja so Madžarska, Malta, Islandija, Finska, Nemčija, Belgija, Švedska, pa tudi Avstrija.

Nadaljujte z branjem→

Do vključno včerajšnjega dne je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih 449,475 ljudi oziroma le 21.4% populacije. Po številu cepljenih (z enim ali dvema odmerkoma) na prebivalca med primerljivimi državami v soseščini za Slovenijo zaostajata le Hrvaška in Češka. Če je na začetku primanjkovalo cepiv, pa zadnje tedne dobave cepiva močno presegajo število opravljenih cepljenj in na včerajšnji dan je bilo več kot 180,000 neporabljenih odmerkov. Po tempu cepljenja v zadnjem tednu dni (manj kot 12,000 dnevno) to pomeni, da s cepljenjem zaostajamo za več kot 15 dni. Ob povečanih dobavah v maju (več kot pol milijona odmerkov) je očitno, da se bomo konec maja ubadali z velikimi presežki neporabljenih odmerkov in da cilja o 70% precepljenosti do konca junija niti slučajno ne bo dosegli.

Dejstvo je, da dosedanje “strategije” cepljenja ne delujejo, saj vlada velika zmeda tako glede prijavljanja na cepljenje (prek različnih platform) kot glede ozaveščanja javnosti o potrebnosti cepljenja in relativnosti tveganj pri cepljenju glede na tveganja v primeru necepljenja. Očitno je, da bo treba cepljenje močno spodbuditi in strategijo cepljenja močno poenostaviti. Predlagam zelo preprosto strategijo cepljenja za naslednje 3 mesece:

1. Enotna lista cepljenja, s katero upravlja NIJZ,
2. Osnovni kriterij prioritetne liste cepljenja je EMŠO (starost),
3. Dopolnilni kriterij so kritične bolezni, ki posameznike uvrstijo višje glede na kriterij EMŠO,
4. Kdor se eksplicitno ne želi cepiti, o tem obvesti osebnega zdravnika, ki ta podatek vnese v spletno aplikacijo NIJZ,
5. Vlada vsem, ki so se cepili do vključno 31.7. letos nakaže 50 evrov finančne spodbude.

Nadaljujte z branjem→

Za moje Radgončane na živahni jadralski odpravi

Jasmina Držanič

Akcija nakazovanja za STA je posledica dogajanja, ki se že kar nekaj časa vleče in da boste vedeli, zakaj je ta akcija nastala, velja ponoviti nekaj osnovnih dejstev o STA.

Gre za gospodarsko družbo, kjer je Republika Slovenija edina družbenica. Ustanovljena je za izvajanje javne službe (opredeljena v 1, 3 in 4. členu zakona o slovenski tiskovni agenciji – ZSTAgen) in za opravljanje tržne dejavnosti (5. člen ZSTAgen). Praksa kaže (tako podatki AJPES), da javna služba prinese do 50% vseh prihodkov, ostalih 50% prinese druga dejavnost.

Republika Slovenija svoj lastniški interes izvaja skozi skupščino in nadzorni svet. V nadzornem svetu je 5 članov, ki jih imenuje Državni zbor. Pravice edinega družbenika pa po zakonu (ZSTAgen) izvaja Vlada RS. To v kontekstu zakona o gospodarskih družbah pomeni, da se predstavnik Vlade RS udeležuje skupščine in tam postavlja vprašanja. Lahko Vlada RS tudi zahteva sklic skupščine. Pa tega ni storila.

STA ima dva organa upravljanja in sicer direktorja in nadzorni svet. Nadzorni svet lahko dobi od direktorja čisto vse podatke in direktor mora  NS-ju poročati. Če ne bi poročal, ima NS vse možnosti, da bi direktorja zamenjal. Tako to gre v gospodarskih družbah.

Nadaljujte z branjem→

Odlična analiza Bena Judaha osebnosti in politike Maria Draghija. Tehnokrata, ki je Italijo spravil v težave zaradi vključitve v evro območje (čeprav je vedel, da je monetarna integracija v EU norost), tehnokrata, ki je reševal nerešljiv problem nedelujoče monetarne unije brez fiskalne in politične unije, in tehnokrata, ki želi s pandemskim denarjem Italijo obdržati nad vodo. Tehnokrata, ki verjame, da lahko samo evropska pravila rešijo inherentni problem italijanske politične nestabilnosti. Cena njegovega tehnokratskega delovanja zadnjih 30 let je suspenz demokracije pod izgovorom reševanja “italijanskega problema”.

Pri tem sta ključni dve vprašanji. Prvič, je mogoče s pravili res rešiti nerešljiv problem monetarne integracije kulturno in politično nezdružljivih držav? Kot namig naj služi monetarna integracije nekdanje Jugoslavije, ki je za razliko od evro območja imela tudi fiskalno in politično unijo, skupno himno, štafeto mladosti in politiko bratstva in enotnosti, skupno nogometno in košarkarsko reprezentanco in skupno vojsko. In drugič, lahko še tako politično spretni tehnokrati res nadomestijo demokracijo? Moj guess na oboje je, da ne, se pa vsaj glede prvega pustim z veseljem presenetiti.

Mario Draghi is now Italian prime minister. The man who “saved the Euro” has been summoned from retirement to “save Italy” from the pandemic. There is a Europe of the mind: of Beethoven, summer holidays and the smell of coffee. Then there is Europe as it actually functions today — the Europe of Mario Draghi. A creature of the EU, understand him and you understand how to make friends in Brussels; how to win the most important battles; and how to be, among 27 countries, really European. But, above all, understand Draghi and you understand how power works in the EU. He has built a technocratic Europe and risen to its heights. 

Nadaljujte z branjem→