Poveljnik ameriških sil general Mark Milley je zelo jasen, da verjetnost, da bi Ukrajina vojaško potisnila ruske sile iz zasedenih ozemelj “any time soon”, ni zelo visoka. Obstaja pa politična možnost za to. Pogajati se je treba, ko je nasprotnik šibek. Ruska vojska naj bi doživela velike izgube v zadnjih mesecih, zato je primeren čas za pogajanja zdaj. Čez zimo se bodo ruske sile okrepile in vkopale.
Tako pravi stroka. S katero pa se ne strinja politika – Bidenova administracija.
Se splača iti na koncert “kao rokerja”, ki ima le štiri poslušljive pesmi (Cuts like a knife, Straight From the Heart, Run to you, Summer of 69)? Od tega sta prvi dve iz leta 1980, drugi dve pa iz 1984! Pa roker Bryan Adams, ki je v bistvu šminker z večino pesmi za na poletne terase hrvaških hotelov.
Ne, itak, da se ne splača. Pa vseeno peljem ženo na njegov koncert. Zakaj? Po tej koroni in lockdownih smo lačni koncertov in špricanja adrenalina. As simple as that. Bruce Springsteen je naslednji.
Glede na to, kako se je kuhala ta juha s plinsko cenovno kapico, ki ne ustreza vodilni državi v EU (Nemčiji) in bi bila škodljiva tudi za slovensko industrijo, je bilo jasno, da ta čorba ne bo užitna. Glede na to, da so cenovni kapici nasprotovale najmočnejše države v EU, predlog ni imel nobene možnosti za uspeh, vendar pa je Evropska komisija po dolgih mesecih priprav predloga morala formalno od sebe dati nek predlog, da v javnosti ne bi izpadla kot brezzobi tiger. Zato je včeraj Evropska komisija predlagala omejitev veleprodajnih cen plina za mesec vnaprej na 275 evrov za megavatno uro. Zgornja meja pa bi veljala samo, če bi bile cene nad to ravnijo dva tedna in bi bile za več kot 58 evrov na MWh višje od povprečne cene utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) za 10 dni.
Ta predlog je seveda joke, saj bi se cenovna kapica aktivirala zgolj v izjemno ekstremnih razmerah, ko bi cene plina zares eksplodirale in ostale na tej ravni 2 tedna in če ne bi bilo cenovno ugodne alternative s strani UZP. Ta kapica se ne bi aktivirala tudi letošnje poletje, ko so cene plina kratkoročno poskočile nad 300 evrov na MWh.
Vir: Finance
Za die-hard konzervativce: plačno-inflacijska spirala empirično ne obstaja, ni nobene empirične potrditve zanjo. Ever. Torej, policy-makerji, nehajte zlorabljati ta termin. Kajti pravi namen zlorabe tega termina ni skrb pred inflacijo, ampaka zaščita visokih dobičkov za lastnike kapitala.
“Moreover, “A general rise in the rate of wages will result in a fall of the general rate of profit, but not affect the prices of commodities.” In other words, wage rises are much more likely to lower the share of income going to profits and thus eventually lower the profitability of capital. And that is the reason capitalists and their economist prize-fighters oppose wage rises. The claim that there is a wage-price spiral and that wage rises cause price rises is an ideological smokescreen to protect profitability.”
Do ‘excessive’ wage rises lead to rising inflation and thus drive economies into a wage-price spiral? Back in 1865, at the International Working Men’s Association, Marx debated with IWMA Council member Thomas Weston. Weston, a leader of the carpenter’s union, argued that asking for increased wages was futile because all that would happen would be that employers would put up their prices to maintain their profits and so inflation would quickly eat into purchasing power; real wages would stagnate and workers would be back to square one because of a wage-price spiral.
Marx responded to Weston’s argument firmly. His reply, which was eventually published as a pamphlet, Value, Price and Profit, was basically as follows. First, “wage rises generally happen in the track of previous price rises” – it’s a catch-up response, not due to ‘excessive’ and unrealistic demands for higher wages by workers. Second, it is not wage…
View original post 1,265 more words
Drago Babič
Evropska unija je energijo obravnavala kot običajno blago, prosto dostopno na svetovnem trgu. Realnost je drugačna.
Vojna v Ukrajini in obojestranske ekonomske sankcije, ki so sledile, vključno s prekinitvijo dobav zemeljskega plina iz Rusije, so razgalile šibkosti Evrope v oskrbi z energijo. Te niso le posledica vojne, zanje je odgovorna predvsem Evropska unija sama, saj že vrsto let vodi zgrešeno energetsko politiko. Vojna je te napake izpostavila in še povečala njihove negativne posledice. Katere so te napake?
Razvoj človeštva je bil vedno neposredno povezan z energijo, ki jo je imel človek na razpolago. Do poznega srednjega veka je človek koristil relativno šibke vire – les, veter in sonce, zato je bil napredek počasen. Večja uporaba energijsko bogatejših fosilnih virov, najprej premoga, nato nafte in plina, pa je omogočila najprej s parnim strojem, nato z elektrifikacijo in motorji na notranje izgorevanje ter v zadnjih letih z informatizacijo kontinuirano industrijsko revolucijo. Proizvodnja umetnih gnojil na osnovi fosilnih virov je bistveno povečala proizvodnjo hrane, kar je po svetu odpravilo lakoto. Pospešen razvoj človeštva v zadnjih dvestopetdesetih letih je bil neposredno odvisen od množične uporabe bolj koncentrirane energije v obliki fosilnih goriv. Obilo energije je pomenilo rast in razvoj, njeno pomanjkanje pa lakoto in nazadovanje.
Za razvoj posameznih držav je bilo ključno nemoteno razpolaganje z naravnimi energetskimi in drugimi surovinskimi viri, ki so neenakomerno porazdeljeni po svetu. Zato je postalo pomembno, kdo ima te vire v lasti in jih nadzoruje. Glavni razlog za izbruh vojn v zadnjih sto letih je bil ravno spopad za energetske vire, predvsem nafto. Večina držav, zlasti večjih, ki se pomena energije zavedajo, ima polvojaško, geopolitično strategijo oskrbe z energijo. Pospešujejo domačo proizvodnjo in tam, kjer za to nimajo možnosti, vzpostavljajo strateška, tudi vojaška zavezništva z dobaviteljicami energentov ali vodijo vojne za nadzor nad energetskimi viri.
The Big Short je vrhunski film. Velika šola finančne ekonomije. Šele ko študenti ekonomije vidijo ta film, lahko razumejo, kaj so se učili pri poslovnih financah. Meni eden najljubših delov tega filma je, ko chef Anthony Bourdain razloži kolateralne zadolžnice (CDO): tako da iz pokvarjene ribe, namesto, da bi jo vrgel v smeti, skuha obaro in jo proda kot veličastno novo jed. Ni boljšega načina študentom razložiti, kaj so CDO-ji.
Bruseljski Politico poroča o menda naraščajočem nezadovoljstvu med evrokrati in evropskimi politiki nad ZDA. Denimo, točka 1, nad tem, da imajo edino ZDA korist od te vojne, saj se okoriščajo s tem, da Evropi drago, štirikrat dražje od ameriških cen, prodajajo plin:
“Dejstvo je, da če pogledaš trezno, je država, ki ima največjo korist od te vojne, ZDA, ker prodajajo več goriva, in to po višjih cenah, in ker prodajajo več orožja,” je za časopis Politico povedal neimenovani višji vir iz Bruslja.
Ne razumem tega razburjanja evrokratov in politikov, saj je to bil ves čas načrt ZDA. Prav nazorno so ga razdelali v javno dostopni študiji RAND korporacije za ameriško vlado “How to extend Russia”: Rusijo je treba izzvati, da se vojaško ali ekonomsko preveč izpostavi, nakar je treba proti njej uvesti mednarodne sankcije, pri čemer je ključno, da jih uvedejo evropske države in prekinejo nabave ruskih energentov, od česar bodo zaslužili ameriški izvozniki energentov:
Najbolj obetavni ukrepi za obremenitev Rusije na področju proizvodnje energije in mednarodnega pritiska so naslednji:
Expanding U.S. energy production would stress Russia’s economy, potentially constraining its government budget and, by extension, its defense spending. By adopting policies that expand world supply and depress global prices, the United States can limit Russian revenue. Doing so entails little cost or risk, produces second-order benefits for the U.S. economy, and does not need multilateral endorsement.
Imposing deeper trade and financial sanctions would also likely degrade the Russian economy, especially if such sanctions are comprehensive and multilateral. Thus, their effectiveness will depend on the willingness of other countries to join in such a process. But sanctions come with costs and, depending on their severity, considerable risks.
Increasing Europe’s ability to import gas from suppliers other than Russia could economically extend Russia and buffer Europe against Russian energy coercion. Europe is slowly moving in this direction by building regasification plants for liquefied natural gas (LNG). But to be truly effective, this option would need global LNG markets to become more flexible than they already are and would need LNG to become more price-competitive with Russian gas.
Bine Kordež
V času rasti obrestnih mer so države z višjim obsegom javnega dolga seveda pod večjim pritiskom in spremljanjem finančnih trgov. V zadnjem letu so se tako obrestne mere na državne obveznice dvignile za okoli tri odstotne točke, nekaj več za bolj problematične države. Čeprav smo na tem blogu zadnjič sicer brali zanimiv odziv finančnih trgov glede Nemčije kot previdnost do te naložbe zaradi energetske krize, so nemške obveznice še vedno ocenjene kot najmanj tvegane in zato prinašajo najnižje donose. Na drugi strani so italijanski papirji, kjer investitorji zahtevajo precej višji donos. Vseeno pa razlike niso tako velike kot bi na prvi pogled izhajalo iz visoke zadolženosti italijanske države. To se pogosto povezuje z oceno, da je pretežni del javnega dolga Italije financiran znotraj države, kar tudi drži. Glede na ta gibanja in razlike je zanimivo pogledati nekaj statističnih podatkov o strukturi javnega dolga ter zadnjih gibanjih obrestnih mer na državne papirje.
Nepredvidljive razmere v svetu ter dvigovanje obrestnih mer centralnih bank so povečali tudi pričakovane donose na državne vrednostne papirje. Potem ko so se še lani tudi donosi na slovenske 10-letne obveznice gibali blizu ničle (nemški pa v negativnem območju), pričakujejo investitorji letos precej več in donosi zato postopno naraščajo. Kot je razvidno iz prve slike, je ta rast pri izbranih treh državah dokaj usklajena, čeprav se z višanjem obrestnih mer sorazmerno povečujejo vseeno tudi razlike. Če so slovenske obveznice odstopale od nemških donosov lani še kakšne pol odstotne točke, je danes (stanje 10.11.22) ta razlika že bližje odstotni točki in pol.
Nikoli nisem bil pristaš ne kripto valut in ne na videz fancy block-chain tehnologije, na kateri temeljijo. Iz dveh preprostih razlogov. Prvič, za kripto valutami ni nobenega kritja, so zgolj on-line računalniška igrica z obarvanim zrakom, katerega vrednost poganjajo, ja, igračkanje in špekuliranje nekaj mandeljcev, ki so si izmislili posamezno kripto valuto. In drugič, block-chain tehnologija po svoji naravi, zato so si jo izmislili, omogoča zgolj skrivanje identitet tistih mandeljcev, ki želijo skriti svoje špekulacije. Kripto je Ponzijeva shema po svojem dizajnu, le da je še manj transparentna.
Razumem sicer privlačnost kripto valut za nekatere. Zdi se, da gre za štiri skupine subjektov, ki jih kripto valute usodno privlačijo. V prvo skupino spadajo začetniki lastne Ponzijeve sheme. Špekulanti, ki pač lansirajo svojo kripto shemo, da bi obogateli iz nič. V drugo spadajo posamezniki, ki bi radi participirali na fazi rasti Ponzijeve sheme in prav tako obogateli. V tretjo skupino spadajo hard core libertarci, za katere so kritpo valute ideal svobode – denar, ki ga ne izdajajo in ne kontrolirajo države in denar, ki omogoča transakcije, skrite pred vladnimi inštitucijami, zaradi česar ni treba plačevati davkov, kar je najvišji ideal svobode libertarcev. In v četrto skupino spada kriminalno podzemlje, ki transakcije s prepovedanimi realnimi proizvodi in storitvami prek “dark neta” fakturira v valuti, ki ni sledljiva. Kriminalnemu podzemlju dark net in kripto valute omogočata, da so tako realne transakcije (naročila in dobave) kot plačilne transakcije skrite pred oblastmi. Kripto svet je za organizirani in petty kriminal idealna infrastruktura.
Nova, temna verzija kultne pesmi Pink Floyd iz albuma The Wall. Če naj bi Roger Waters z njo želel spodbuditi “a wakeup call, and a bridge towards a kinder future with more talking to strangers“, se bojim, da je ta verzija preveč temna, bistveno temnejša od že itak zelo temnega originala. Meni se bolj zdi odraz te sedanje depresije, v katero so nas potisnili.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.