Zaradi financiranja protikoronskih ukrepov se je slovenski javni dolg med prvim četrtletjem lani in letos povečal za 17% BDP oziroma iz dobrih 65 na 82% BDP. Je tako visok javni dolg srednjeročno vzdržen ali pa se nam obeta podobna finančna kriza kot pred dobrim desetletjem?

Odgovor na to vprašanje seveda zahteva bolj poglobljeno analizo, kot jo omogoča ta kolumna. Na tem mestu lahko samo navedemo nekaj dejstev in opozorimo na realne nevarnosti in pasti povišanega javnega dolga. Najprej pa je seveda treba opozoriti na razlike v zgodovinskem kontekstu povečanja javnega dolga med danes in v obdobju pred dobrim desetletjem.

Slovenija je uspela pred finančno krizo 2008 uspela znižati javni dolg glede na BDP na manj kot 22%. Po začetku krize od druge polovice 2008 naprej pa se je najprej zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (avtomatsko zmanjšanje prihodkov in avtomatsko povečanje transferjev), nato pa zaradi financiranja sanacije bank ter seveda zaradi upada BDP, javni dolg glede na BDP strmo povečal vse do ravni 82.8% BDP v letu 2015. V neki fazi – v letih 2012 in 2013 – se je Slovenija znašla v nevarnosti, da morda obveznosti do posojilodajalcev ne bo mogla več financirati po vzdržnih stroških, saj so zahtevani donosi pri novem zadolževanju že začeli presegati 6%.

Nadaljujte z branjem→

Padajoči trend obrestnih mer, ki smo mu priča po letu 2008, ni nov zgodovinski fenomen. Nasprotno, je del sekularnega in cikličnih trendov padajočih obrestnih mer v razvitih državah. Spodnja slika, ki jo pripravil Paul Schmelzing iz Bank of England, kaže na padajoč trend obrestnih mer v razvitih državah vse od leta 1300. V povprečju se je nominalna obrestna mera od 14. do 20. stoletja znižala iz 7.3% na 3.5%, realna pa iz 5.3% na 1.3%. Kar pomeni povprečno letno znižanje za -0,0196% v zadnjih osmih stoletjih.

Vir: Paul Schmelzing, BoE

Nadaljujte z branjem→

Dober thread Kaia Kupferschmidta na temo iskanja, v katero smer se bo razvijal virus Covid-19

One of the most important things I was looking for in reporting on #SARSCoV2 evolution was a way of making sense of all the virus variants, putting them in some framework. And one of the most useful things I found for that is this antigenic map.
It’s worth explaining a bit.

In its first year #SARSCoV2 spread in mostly naiive people and it made big jumps in infectiousness: D614G, Alpha, Delta.
“This virus has gone up three notches in effectively a year”, @edwardcholmes told me.
(Let’s debate another time whether this was surprising or expected.)

Think of it this way:
The virus spent the last year getting better at spreading in humans.
Now needs to get better at spreading in partly protected humans.
Several researchers told me that we are now at tipping point with evolutionary pressure moving more towards immune evasion.

Nadaljujte z branjem→

Težko boste našli bolj sočno in bolj prepričljivo verzijo kampanje, zakaj se morate cepiti.

4 cifre, 4 verjetnosti, bum! (poglejte video!)

Nadaljujte z branjem→

Gergely Karácsony, progresivni župan Budimpešte in glavni protikandidat Viktorju Orbanu na parlamentarnih volitvah naslednje leto, je odlično povzel značilnosti in nevarnosti iliberalnega populizma v post-komunistični srednji in vzhodni Evropi. Porast tega populizma izvede iz socialnih razlik, ki so nastale po privatizaciji v zgodnjih 1990. letih. Podobno pa tudi porast populizma na Zahodu pripiše trendu ločitve gospodarske rasti od socialne blaginje oziroma koncentraciji koristi od gospodarske rasti na računih peščice premožnejših. Karácsony glavnega krivca za porast iliberalnega populizma vidi v nereguliranem kapitalizmu. Podobno kot za radikalne klimatske spremembe. Obe nadlogi povezuje med seboj, saj imata podoben vzrok (neregulirani kapitalizem) in iste akterje na ravni premožne elite in populističnih politikov.

No, Karácsony pa se ne zadovolji samo z analizo vzrokov in se ne vdaja fatalizmu, pač pa poziva k aktivizmu in organizira panevropski civilizacijski odpor proti populizmu. Kot župan Budimpešte organizira Budapest Forum for Building Sustainable Democracies in znotraj njega Pact of Free Cities summit. S pomočjo progresivnih mislecev in politikov organizira fronto proti populističnim avtokratom in za Srednjo Evropo, v kateri bo mogoče živeti. Kot pravi: “Zmagati moramo v intelektualnem boju proti nativističnemu populizmu in v civilizacijskem boju proti podnebnim spremembam – oboje pa moramo storiti hkrati.”

Ne vem, če je momentum na Madžarskem že tolikšen, da bi Karácsony lahko že premagal Orbana. Dejstvo pa je, da se tak momentum lahko ustvari in da ga lahko ustvarijo proaktivni progresivni voditelji. Ena oseba na vodilni funkciji lahko naredi ogromno razliko. Karácsony ponuja dober recept. Kje se skrivajo slovenski Karácsonyji? Kdo lahko personalizira slovensko vstajo proti Janši? Zaenkrat vemo le to, kdo to niso…

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je dober thread Kaia Kupferschmidta o tem, kako živeti z virusom in balansirati med družbeno še sprejemljivo mero zaščitnih ukrepov in družbeno še sprejemljivo stopnjo smrti zaradi Covid. Samo cepljenje seveda ne daje te stopnje zaščite, da bi vse na polno odprli in se delali, da je virus premagan. Vsaka država bo morala najti nek svoj optimum, vendar bodo vsaj sosednje države morale svoj optimum usklajevati med seboj.

Last week I met Jeremy Farrar in Berlin and since then I’ve kept going over some of what he said, since it seems pretty crucial for the next phase of the pandemic in Europe. So a quick thread

(You can also hear him say some of this in our new @pandemiapodcast episode)

At least in Europe, “what you’re witnessing, I think at the moment is the shift from epidemic/pandemic state into an endemic state”, Farrar said.

“And none of us are really quite sure what that endemic state is going to look like.”

The argument is simple: #SARSCoV2 is clearly not going away any time soon. As vaccines blunt some of the impact of the virus at the societal level, #covid19 may still be terrible and still cause disease and death but maybe at a level society can or will or has to accept.

Nadaljujte z branjem→

Koala Voice postaja sinonim za zelo kvaliteten domači pop. Tale pesem je spet vrhunska.

Portal Simple Flying, ki se sklicuje na Danas, je prejšnji teden poročal o obisku dveh tujih svetovalcev na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo. Prvi je James Hogan, nekdanji predsednik uprave Etihad, drugi pa Mlađan Dinkić, nekdanji minister za gospodarstvo in finance Srbije ter guverner srbske centralne banke, danes pa konzultant. Oba sta se najavila na obisk z idejo, da bi pomagala pri ustanovitvi nove nacionalne letalske družbe. Za svoje svetovanje naj bi zahtevala 400,000 evrov. Njuna referenca je ustanovitev srbskega Air Serbia.

The former President and Chief Executive Officer of Etihad Aviation Group, James Hogan, has been spotted this week in Ljubljana, Danas reports.

He was spotted entering the Slovenian Ministry of Infrastructure, the arm of Slovenia’s Government that is in charge of the aviation sector. Hogan was previously spotted in Podgorica, the capital of Montenegro, just before the country set up its new national airline, Air Montenegro.

James Hogan was accompanied by Mlađan Dinkić, formerly an Economy Minister in Serbia and currently the owner of MD Solution, a consultancy.

The two of them were reportedly in Slovenia together to propose to the Government of Slovenia the creation of a new national airline. For this, they reportedly charged a consultancy fee of 400,000 euros ($475,000).

Nadaljujte z branjem→

Kljub regulatornim omejitvam EU glede državne pomoči se da ustanoviti nacionalnega letalskega prevoznika. Če le obstaja strateški interes in politična volja. Zadnji primer v seriji je ustanovitev nove letalske družbe ITA (Italia Trasporto Aereo SpA), ki bo pričela delovati 15. oktobra letos (po dokončnem bankrotu Alitalia). Pri tem pa bo ITA na dražbi poskušala kupiti blagovno znamko AIitalie (da ne bo stroška glede novega “brandiranja” letal). Italijanska vlada je v pogajanjih z Evropsko komisjo dosegla še, da sme v treh letih novi letalski družbi ITA podeliti za 1.35 milijarde evrov državnih pomoči.

Kaj  torej čaka slovenska vlada? Know-how ima pred vrati. Če že izkušnje držav soseščini ne zadostujejo…

Italy’s new state-backed airline, Italia Trasporto Aereo SpA, will seek to buy the Alitalia name in time for its start of service in mid-October, according to people familiar with the matter.

A market-price auction of the brand was outlined in a decision released Friday by the European Commission. It’s one of the measures required in order to consider ITA a separate entity from the 74-year-old Alitalia, which is being wound down after losing money for decades. The sale of the iconic name could take place as soon as next week, said the people, who asked not to be named because the plans aren’t public.

Nadaljujte z branjem→