Stroški gradnje avtocest v Sloveniji (ponovno)

Glede tega je kar nekaj literature v zbornikih, pa tudi knjiga “Gradnja slovenskih avtocest“, kjer je dokumentirana gradnja in stroški ter narejene primerjave s tujino. Morda je za začetek najbolje pogledati spodnjo pregledno predstavitev že pokojnega inženirja Saše Skulja, ter ti dve gradivi (Skulj (2008) Stroški gradnje avtocest in Pavšek & Košič (2006) Družbeno ekonomska upravičenost gradnje avtocest v RS ter gibanje cen in primerjava s podobnimi projekti v tujini).

Navedene številke – tako v tej prezentaciji kot drugih virih, ki sem jih pogledal – sicer kažejo, da je bila gradnja na kilometer AC oziroma na kilometer izgrajenih objektov v primerjavi s Hrvaško, Avstrijo, Italijo ali Nemčijo pri nas cenejša oziroma najmanj primerljiva.

Strosek graditve AC v Sloveniji

Zakaj lahko v Sloveniji na javnem razpisu zmaga turško podjetje, v Avstriji pa ne more?

Nadzorni svet DARS je prejšnji teden potrdil izbor najugodnejšega ponudnika za izgradnjo druge cevi predora Karavanke. Izbran ponudnik Cengiz Group iz Turčije, ki naj bi drugo cev izgradil za 98.5 mio evrov, je bil tudi po pogajanjih za slabih 6% cenejši od drugega najugodnejšega ponudnika (konzorcij podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi) in za slabih 17% cenejši od tretjega najugodnejšega ponudnika (konzorcij podjetij Implenia iz Avstrije in Švice ter CGP Novo mesto). S to izbiro je DARS, na prvi pogled, uspel na najbolj racionalen način (z dodatnimi pogajanji) izbrati cenovno optimalno ponudbo.

Izbira je bila morda cenovno optimalna za DARS. Vendar pa ni bila optimalna tudi iz vidika Slovenije, se pravi iz vidika celotnih makroekonomskih, zaposlitvenih in fiskalnih učinkov za Slovenijo. V nadaljevanju bom v petih točkah pokazal, zakaj izbira tujega ponudnika, čeprav je najcenejši, ne pomeni nujno tudi optimalne izbire za državo.

Nadaljujte z branjem

Dva papeža, film

Včeraj sva si z ženo (namesto polnočnice, priznam) na Netflixu ogledala film Two popes. Duel med prejšnjim papežem Ratzingerjem (Benedikt XVI) in sedanjim Bergogliom (Frančišek).

Ne bom se  spuščal v to, koliko je resničnega ali zgolj fikcije v razlogih, zakaj je ultra konzevativni Ratzinger prostovoljno odstopil in ali je res za svojega naslednika prepričal uporniškega in ljudskega Bergoglia, sicer svojega največjega kritika, da naredi potrebne reforme v Cerkvi. Meni je všeč tisti besedni duel na vrtu Ratzingerjeve poletne rezidence v Castel Gandolfu – kot odličen oster in dolg niz pri tenisu. In všeč mi je njuna obojestranska spoved, ki na površje priplavi njune temne osebne sence iz preteklosti in sedanjosti, ki ju preganjajo, ko sta sama s seboj.

Kot film je Two popes zelo dober. Realnost Cerkve pa se je s Frančiškom tudi drastično izboljšala. Frančiška je res težko ne imeti rad, tako kot ne njegovega velikega vzornika Frančiška Asiškega.

Italijani danes revnejši kot pred uvedbo evra

Staro dejstvo v novi obleki: Italijanom evro ni koristil – 20 let po uvedbi evra je razpoložljiv dohodek povprečnega Italijana nižji kot leta 2018. Nič čudnega, če niso navdušeni nad njim.

Kaj dejansko poganja naš BDP

Bine Kordež

Da bomo v naslednjih letih dosegali v svetu nižje stopnje gospodarske rasti, smo si verjetno vsi edini. Prisotna so precejšnja tveganja in negotovosti, od trgovinskih vojn do velike zadolženosti – a vse institucije še vedno napovedujejo gospodarsko rast. To sicer ni nobena garancija, da se kakšen upad gospodarske aktivnosti res ne zgodi, a vseeno. Za naslednja tri leta so tako napovedi za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo pozitivne, čeprav s kako odstotno točko ali dvema nižjo rastjo kot smo jih beležili v obdobju 2015 – 2017.

V skladu s temi trendi, se je tudi v Sloveniji v letošnjem tretjem kvartalu BDP povečal le za 2,3 odstotke glede na isto obdobje lani, kljub nekaj višjim pričakovanjem. Pri tem se izpostavlja predvsem domača potrošnja, ki se je povečala za 3,8 odstotkov, kar lahko hitro privede do napačnih zaključkov, kako trenutno gospodarsko rast poganja predvsem domače trošenje. V podatkih SURS-a je namreč tudi podatek, da je končna potrošnja gospodinjstev prispevala k rasti kar 2,2 odstotni točki, torej skoraj ves porast BDP.

Predstavljeni izračuni najbrž izgledajo precej zapleteni in večina bralcev se jim raje izogne. A menim, da bi moral imeti izračun realnega prispevka domače potrošnje na skupno rast BDP kar pomemben vpliv na vodenje ekonomske politike oz. vsaj na zavedanje, kakšne spremembe se nam dogajajo. In napačna tolmačenja izračunov SURS-a vodijo tudi v napačne odločitve.

Nadaljujte z branjem

Kreslin, Roglič & Dončič: Dežulović ima težave z razumevanjem slovenske duše

Popoldne sem retvital Koširjevo najavo Dežulovićeve kolumne, kjer se je – na sebi lasten, vrhunski in žmohten način – poklonil slovenski sposobnosti, da cenimo in na piedestal postavimo samotne, tihe trubardurje tipa Vlado Kreslin. Nato pa se je v nadaljevanju začudil, da smo hkrati sposobni pri izboru športnika leta dati prednost in na piedestal postaviti samotnega, tihega trubadurja … na kolesu (Primož Roglič), pred vzhajajočo globalno zvezdo v enem izmed najbolj popularnh in moštvenih športov (Luka Dončič).

Meni se to zdi sicer lepo. Tudi to, da za športnico leta dvakrat zapored izberemo tiho, samotno  šampionko … v balvanskem plezanju (Janja Garnbret). V športni panogi, za katero večina Slovencev ne bi slišala, če ne bi ob nedeljah popoldne, ko drugje prenašajo tekme prve nogometne lige, poslušala prenosov iz tekmovanj v balvanskem plezanju na Valu 202.

In potem se je vsulo…

Ampak preberite si Dežulovića. Za prste polizati.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: