Kako se odzvati na ohlajanje gospodarstva: Varčevanje, znižanje davkov ali povečanje investicij ?

Ohlajanje gospodarskle dinamike v evro območju (predvsem Nemčiji, ki je na robu recesije) je po pričakovanju z zamikom zajelo tudi Slovenijo. UMAR je napoved gospodarske rasti za letos znižal na 2.8%. Ob tem je iz vladnih krogov kot naravna reakcija prišla napoved ostrega fiskalnega varčevanja. Kar je, simptomatično, povsem napačen odziv na ohlajanje gospodarstva oziroma recesijo. Znižanje javnih izdatkov še dodatno zmanjša agregatno povpraševanje (=BDP) in s tem še poglobi recesijo.  Posledično pa zaradi podaljšane recesije tudi kumulativno bolj poveča fiskalni deficit (in s tem javni dolg) kot pa če bi vlada hitro reagirala z javnim (deficitnim) financiranjem infrastrukturnih projektov. Mnogi odločevalci (širša javnost pa sploh ne) te preproste aritmetike, empirično dokazane v desetletjih makroekonomskih gospodarskih ciklov, ne razumejo in na krizo instinktivno reagirajo z zmanjšanjem porabe.

Kakšen je pravi odziv na ohlajanje gospodarstva? Spodaj je kratka prezentacija (kliknite na sliko), ki pokaže optimalni odziv vlade na negativni šok v agregatnem povpraševanju.

Odziv na krizo

Nadaljujte z branjem

You can take a horse to water but….

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

Last Thursday, Mario Draghi, the current head of the European Central bank, soon to be replaced by Christine Lagarde from the IMF, announced a parting gift to banks and financial markets.  The ECB decided to reintroduce its bond purchasing programme in order to inject yet more billions into Europe’s banks in order to persuade them to lend onto industry and boost lagging growth.

This was the return of quantitative easing (QE) by the ECB.  But this time there was to be no time limit on the E20bn monthly of ECB purchases. It was to be forever – QE to infinity!  Also, the ECB would purchase not just the government bonds of debt-ridden Italy, Spain etc but also much riskier assets like corporate bonds.

Draghi also announced a new two-tier interest rate system for bank cash reserves held at the central bank.  These reserves have spiralled as banks took cash from…

View original post 506 more words

Ko nadaljnje zniževanje obrestne mere postane kontraproduktivno

Olivier Blanchard o neučinkovitosti in. kntraproduktivnosti monetarne politike po določeni nizki obrestni meri (ko pride do točke obrata) in potrebi po uporabi fiskalne politike. Ko bi vsaj bil, enako odločno kot sedaj, zagovornik te politike pred sedmimi leti, ko sta bila z Lagardeovo na čelu IMF. No,  morda pa ga Lagardeova vzame za glavnega ekonomista na ECB.

Weekend reading

Koliko neenakosti je še vzdržne?

Branko Milanović napoveduje svojo novo knjigo Capitalism, Alone“, ki bo izšla naslednjo pomlad. V podcastu na WBUR pojasnjuje, da je določena mera neenakosti nujna kot spodbuda za rast in razvoj, koliko neenakosti prenese kapitalizem, da ostane vzdržen kot družbeni sistem ter kaj je treba narediti za vzdržen kapitalizem. Razumni pogledi Milanovića ne bodo všeč ne ultra levičarjem in ne hard core konzervativcem. …kar pa je dejansko velik kompliment.

On whether inequality is required in order for capitalism to function

“Let me answer this question by saying first: yes, indeed, it is absolutely required. But, secondly, I have to also qualify that by saying that many people, actually — when they ask that question — imagine that inequality is some kind of a binary variable. Which means either you have inequality, or you don’t have inequality. The reality, of course, is much more complex. You should think of inequality like the way that you measure, for example, temperature, or weight and so on. It’s a continuous variable. So, the question that we have to ask [is]: is inequality that we have now actually bad for growth, and bad for social stability and bad for, basically, what we call [in] economics, intergenerational equality? In other words, equality of opportunity. So, let me just say it again, I think it is bad for growth. It is bad for social stability, and it is bad for equality of chances, or equality of opportunity.”

Nadaljujte z branjem

Če 2TDK ne gradi, naj raje molči

Stanko Štrajn

Na tem blogu sem prejšnji teden objavil članek z naslovom: »Sprevržena koncesijska gradnja po slovenskem modelu«. Danes 11.9.2019 sem po več kot treh letih javnega opisovanja zmede pri vodenju trenutno največje investicije izgradnje drugega tira, ki ga vodi kot koncesionar 2TDK, končno dočakal odgovor na moja opozorila, predloge in nasvete, kako bi to potrebno investicijo izvedli gospodarno brez zapravljanja javnega denarja. Verjetno sem odgovor dočakal zato, ker je moje dvome in očitke praktično v celoti povzela tudi večina poslancev v komisiji za nadzor nad javnimi financami v Državnem zboru.

Komentar na moj članek, imenovan odgovor, je podpisal Martin Tomažin, predstavnik za odnose z javnostmi in ekipa 2TDK. Ker se je mojega pisanja lotil nosilec komuniciranja z javnostmi 2TDK s celotno ekipo, torej z vsemi 21 na 2TDK zaposlenimi strokovnjaki ob podpori nepregledne množice odlično plačanih zunanjih svetovalcev, sem upal, da bodo moja mnenja ovržena kot brezpredmetno in nestrokovno prikazovanje poslanstva 2TDK in da bo 2TDK uspel dokazati, da vodi izgradnjo drugega tira Divača – Koper gospodarno in v javno korist, zakonito in transparentno. Skratka, da ravna v skladu z njegovim javno objavljenim etičnim kodeksom, ki bi lahko bil vzor najstrožjim meniškim redom iz tradicije srednjega veka.

Na mojo žalost sem ugotovil, da 2TDK razmišljajočemu bralcu, ki kaj ve o gradbeništvu, pravu, ekonomiji in vodenju velikih investicijskih projektov, s svojim poskusom zavračanja in polemiziranja z mojimi stališči na moje kritike sploh ne odgovarja, temveč le poudarja in zatrjuje, da posluje zakonito, skrbno, gospodarno. Takšno zatrjevanje brez obrazložitve, na čem trditve temeljijo, dosega ravno obraten učinek od zasledovanega. 2TDK s svojim naštevanjem podrobnosti in sklicevanjem na tuje plačane svetovalce potrjuje moje mnenje in s tem dejansko napoveduje nadaljevanje negospodarnega trošenja proračunskega denarja.

Nadaljujte z branjem

Je obsesija z deflacijo upravičena?

Daniel Gros, konzervativni nemški direktor think-tanka CEPS, se sprašuje čemu ta obsesija ECB z deflacijo, zaradi katere je treba ponovno uvajati stimulativne ukrepe. Vendar je njegovo spraševanje bolj kot ne deplasirano. “Obsesija z deflacijo” na ECB ni upravičena zgolj iz vidika same nizke inflacije, pač pa iz razloga, ker je nizka inflacija temeljni indikator (pre)nizke gospodarske aktivnosti. Inflacija (deflacija) je posledica gospodarske rasti (recesije) Kot lahko vidite na spodnji sliki, je v evroobmočju temeljna inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin, očiščen učinka rasti cen hrane, pijače in energentov) že daljše obdobje mirujoča oziroma zamrznjena na ravni 1%. Pri čemer je bila v zadnjem letu in pol v nizko rastočem ali stagnantnem francoskem in italijanskem gospodarstvu na ravni med 0.5 in 0.6%, v tedaj rastočem nemškem gospodarstvu pa tudi samo na ravni okrog 1.3%. Nizka inflacija je indikator šibke dinamike agregatnega povpraševanja oziroma nizke rasti. In inflacijska pričakovanja v poslovnem svetu so danes krepko nižja kot leta 2014, preden je ECB zagnala ukrep kvantitativnega sproščanja.

Zato (prenizka inflacija tudi v dobrih časih) in ker evrsko gospodarstvo počasi leze v recesijo, je obsedenost ECB z nizko inflacijo absolotno potrebna. Je nujna. ECB se zaveda, da makroekonomske politike morajo spodbuditi rast, sicer se obeta nova recesija in problem s servisiranjem dolga ter obstanek evra.

Nadaljujte z branjem

Ekonomija (za telebane) v različnih družbenopolitičnih in verskih sistemih

Krščanstvo: Imaš dve kravi. Eno daš sosedu.

Islam: Imaš dve kravi. Eno paseš, drugo zamenjaš za ženo.

Socializem: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame in ti da liter mleka.

Komunizem: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame in te zapre.

Nacizem: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame in te ustreli.

Evropska unija: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame, eno zakolje, drugo pomolze in mleko zlije v kanalizacijo.

Tradicionalni kapitalizem: Imaš dve kravi. Eno prodaš in kupiš bika. Čreda se povečuje in gospodarstvo raste. Na koncu vse prodaš in greš v penzijo.

Ameriški kapitalizem: Imaš dve kravi. Eno prodaš, drugo pa pripraviš, da daje mleka za štiri. Potem najameš svetovalca, ki naj bi ugotovil, zakaj krava ni vzdržala in si jo moral ubiti.

Francoski kapitalizem: Imaš dve kravi. Stavkaš, ker bi rad imel tri.

Italijanski kapitalizem: Imaš dve kravi. Ne veš, kje sta, zato greš na malico.

Britanski kapitalizem: Imaš dve kravi. Obe sta nori.

Ruski kapitalizem: Imaš dve kravi. Prešteješ jih in ugotoviš, da jih imaš pet. Še enkrat jih prešteješ in ugotoviš, da jih je 45. Prešteješ jih še enkrat in ugotoviš, da sta samo dve. Prenehaš šteti in odpreš novo steklenico vodke.

Grški kapitalizem: Imaš dve kravi. Obe zakolješ in zahtevaš od EU dve novi.

Slovenski kapitalizem: Na dve kravi vzameš posojilo v banki v višini treh milijonov evrov in se odseliš na Deviške otoke. Banka pozneje ugotovi, da to nista bili dve zlati kravi, kot je ugotovil sodni izvedenec, ampak dve rahitični. Razliko plačajo davkoplačevalci, sodni izvedenec pa še naprej opravlja svoje delo.

Vir: Moj anonimni dobavitelj, ki ni ekonomist

Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe

Aleš Ahčan

Čeprav je minilo kar nekaj let od nastanka bančne luknje, prah povezan z različnimi aktivnosti okoli bančne luknje in slabih posojil ne pojenja. Kljub temu, da je razčiščevanje ozadja nastanka bančne luknje koristno, saj lahko prinese nova spoznanja in izboljšanje bančnih praks v bodoče, pa je nedvomno z vidika družbe dobro, če analiza dogajanja okoli slabih posojil ostane na ravni argumentov. Niso nujno vse aktivnosti, povezane s slabimi posojili, slabe. Posploševanje vodi preko predsodkov do napačnih odločitev in še večje ekonomske škode, kar je slabo tako za vzpostavljanje dobrih poslovnih praks v družbi, kot tudi za boljšo družbeno in poslovno klimo. Temu je namenjen ta komentar.

Nadaljujte z branjem