Pravi Adam Smith: Kako so konzervativci sprevrgli in zlorabili njegova spoznanja

Paul Sagar v AEON razgalja zgodovinsko zlorabo Smithovih spoznanj s strani konzervativcev. Njegova “nevidna roka”, v nasprotju s spervertirano propagando konzervativcev, ni bila uporabljena v kontekstu boja proti državni intervenciji in v korist nereguliranih trgov, pač pa v kontekstu boja proti trgovinskim monopolom tedanjega časa in ujetju države s strani interesov monopolistov kot posledice nereguliranih trgov.

 

Admittedly, Smith’s reputation as an economist isn’t entirely mysterious. His oft-quoted An Inquiry into the Nature and Causes of the Wealth of Nations (1776) was undoubtedly important in the eventual formation – in the next century – of the discipline of economics. But even here things are not as straightforward as they appear. For The Wealth of Nations – a 1,000-page doorstopper that blends history, ethics, psychology and political philosophy – bears little resemblance to the ahistorical and highly mathematical nature of most current economic theory. If anything, Smith’s best-known book is a work of political economy, a once-prevalent field of enquiry that suffered a striking decline in the latter half of the 20th century.

Smith’s reputation, however, began to get away from him early on. Shortly after publication, The Wealth of Nations was fêted in the British Parliament by the Whig leader Charles James Fox. Ironically, Fox later admitted that he had never actually read it (few subsequent non-readers of the book have showed such candour, despite plenty of them citing it). Indeed, Smith suspected that those quickest to sing his praises had failed to understand the main arguments of his work. He later described The Wealth of Nations as a ‘very violent attack … upon the whole commercial system of Great Britain’. Despite this, his vocal political cheerleaders in Parliament continued to prop up the very system that Smith was railing against.

Nadaljujte z branjem

Ali z rastjo BDP v Sloveniji zaostajamo ali ne? (3)

Bine Kordež

Dinamika BDP zadnjih 25 let

Kot sem omenjal v prvem delu teksta, imamo zelo veliko različnih možnosti za prikazovanje in predstavljanje podatkov in običajno se izbere tisto, ki bolj ustreza pogledom (in pričakovanjem) avtorjev kake raziskave ali preprostega članka. Poskušajmo zato predstaviti nekaj najbolj ključnih in čim bolj nevtralnih gibanj bruto domačega proizvoda.

Praviloma nas najbolj zanima podatek o BDP na prebivalca, preračunan na kupno moč v posamezni državi. Ta podatek morda še najbolj točno predstavlja blaginjo (življenjski standard) povprečnega prebivalca države, ker upošteva kupno moč tega povprečnega dohodka. V spodnjem grafikonu je prikazana blaginja prebivalcev posamezne države glede na povprečje Evropske Unije (EU 28 = 100) od leta 1995 naprej, ko so tudi na voljo podatki za vse države EU. Gibanja pred tem letom so bila še preveč  povezana z razpadom in preoblikovanji držav. V tem in tudi nadaljnjih grafikonih je prikazanih deset najbolj tipičnih držav EU poleg podatkov za ZDA v primeru uporabe OECD podatkovnih baz (podatki EUROSTAT se malenkostno razlikujejo, a razlike nimajo večjega vpliva).

Nadaljujte z branjem

Reševanje Adrie Airways: Prvi korak v pravo smer, vendar…

Po dolgem mencanju se je vlada končno le odločila, da poseže v klobčič glede propadanja Adrie Airways (AA). Včerajšnji predlog zakona o dopolnitvi zakona o letalstvu, ki naj bi v primeru stečaja AA vzpostavil pravno podlago za vzpostavitev obvezne gospodarske javne službe za mednarodni redni zračni promet, je korak v pravo smer. V predlogu zakona vlada pravilno ugotavlja, da bi “v primeru nenadnega stečaja letalskega prevoznika Adria Airways d.o.o. in v primeru, da drugi letalski prevozniki EU ne bi (glede na velikost trga, potniški potencial) pričeli opravljati mednarodnega zračnega prevoza iz Slovenije oziroma v Slovenijo, […] bilo možno, pod pogoji iz Uredbe 1008/2008/ES vzpostaviti obvezno javno službo in na ta način zagotoviti morebitne izgube letalskih povezav, ki so za Republiko Slovenijo velikega pomena.”

S tem predlogom vlada vnaša princip subvencioniranja dela stroškov prevoznikom v potniškem prometu prek mehanizma obvezne gospodarske javne službe (OGJS) iz avtobusnega in železniškega potniškega prometa tudi v mednarodni letalski potniški promet (druge članice EU ta mehanizem OGJS uporabljajo tudi v trajektnem in notranjem letalskem prevozu). Ta princip se uporablja povsod, kjer vlada v javnem interesu subvencionira del stroškov prevoznikov za tisti obseg storitev, ki je nujen za zagotavljanje mobilnosti prebivalstva in ki komercialno ni zanimiv (ni ekonomičen oziroma ni dovolj donosen) za komercialne prevoznike. Ta mehanizem OGJS v letalskem prometu v skladu z Uredbo ES št. 1008/2008  o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti uporablja 14 članic EU:

Nadaljujte z branjem

Ali z rastjo BDP v Sloveniji zaostajamo ali ne? (2)

Bine Kordež

Na prvi sliki tako prikazujem podatke o rasti BDP za zadnjih skoraj 60 let. Med razvitimi državami je najvišjo rast beležila Japonska, a se je ta po letu 1990 močno upočasnila. Od največjih držav pa prednjačijo ZDA, če gledamo indekse po letu 1960. Če bi kot izhodišče vzeli leto 1950, je bila v evropskih državah zaradi nizke osnove po drugi svetovni vojni, skupna rast pravzaprav višja. Med hitrorastočimi izstopa Italija, a le do leta 2000. Od takrat stagnira in še danes ni ujela ravni iz leta 2000.

Na drugi strani eno najhitrejših rasti beležijo ZDA, a na grafu je dodan še podatek o rasti BDP na prebivalca, kjer pa je rast pomembno nižja. Ekonomija ZDA je res največja in najmočnejša v svetu, a ta rast je v veliki meri posledica rasti števila prebivalcev (priseljevanja) in to je tudi razlog hitre rasti. Prebivalstvo ZDA se je po drugi svetovni vojni več kot podvojilo, rast v drugih državah pa je bila le 20 do 50 odstotkov (tudi Slovencev je danes 42 % več kot leta 1950).

Nadaljujte z branjem

Ali z rastjo BDP v Sloveniji zaostajamo ali ne?

Bine Kordež

Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam, še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti posamezne države. Prikazuje raven življenjskega standarda državljanov, torej blagostanja – seveda samo v ekonomskem smislu. Na zadovoljstvo in srečo ljudi vplivajo še drugi dejavniki, ki jih sicer pogosto zasledimo v raznih preglednicah in razvrstitvah držav, a se bolj redko uporabljajo. Podatek o gospodarski rasti države (realnem povečanju BDP) je pač najpogosteje citiran podatek. Metodologija izračuna je danes dokaj natančno določena in tudi enotna za vse države, kar nekdaj ni bilo. Kljub temu pa imamo na voljo izračune tudi za sto ali dvesto let nazaj in za marsikoga je zanimiv tudi pogled v preteklost (kljub objektivnim omejitvam teh številk – a Piketty je posegel tudi dva tisoč let nazaj).

Poleg pogleda za nazaj, pa so aktualna predvsem tekoča gibanja, ki so bila tudi osnova za naslov članka. Skozi daljše obdobje sem želel oceniti, ali je bila naša gospodarska rast relativno primerljiva z drugimi državami, ali smo v razvoju “zaspali” in so nas druge države prehitele.  

Ker gre za obsežnejši tekst, sem ga razdelil v tri dele. V prvem delu predstavljam nekaj vidikov izračuna in prikazovanja BDP, ki se pri vsakodnevni uporabi običajno zanemarijo, čeprav imajo lahko velik pomen. Nato bom posegel bolj v zgodovino za oceno dolgoročnih gibanj, v tretjem delu pa prikazujem aktualna gibanja v Sloveniji, seveda v primerjavi z drugimi državami. Tematika je sicer zelo široka in zato nek takšen prikaz nikoli ne poda celovitega pogleda. Zato izpostavljam predvsem določene manj običajne podatke in vidike, ki so za bralce lahko zanimivi.

Nadaljujte z branjem

Adria special 1: Naj država odkupi nazaj Adrio Airways?

Ponovna objava bogokletnega članka o razmisleku, da – zaradi potreb prebivalstva (mobilnost) in koristi gospodarstva (predvsem turizem) – vlada razmisli o podobnem načinu subvencioniranja izvajanja javne gospodarske službe prevoza potnikov v mednarodnem prometu, kot je uveljavljen v avtobusnem in železniškem potniškem prometu, trajektnem prevozu in ponekod tudi letalskem prevozu. Če seveda prevlada razum. Kajti uničiti podjetje je enostavno, postaviti delujoče novo podjetje pa izjemno težko, negativne posledice propada tako pomembnega podjetja pa so dolgotrajne.

___________

Vem, da bo ta komentar za mnoge bogokleten. Vendar nekdo mora to povedati.

Nikoli nisem bil navdušen nad “privatizacijo” Adrie Airways, na način, kot je bila narejena. Torej da je bila prodana investicijskemu skladu. Najbrž drži, da takrat ni bilo boljših ponudb zanjo. In da je bilo po poslovnih turbulencah in po državni pomoči v letih Pahorjeve vlade manevrskega prostora malo. In drži, da je po privatizaciji Adria večinoma izginila iz udarnih medijskih novic. Toda obstajale so kratkoročno bolj zahtevne, dolgoročno pa bistevno bolj primerne opcije.

Predvsem pa je bilo v skladu z izkušnjami drugih majhnih držav, ki so bile zaradi usihajoče konkurenčnosti v času dramatično povečane konkurence nizkocenovnih prevoznikov prisiljene v bankrot ali prodajo nacionalnih letalskih prevoznikov, pričakovati, da bo po prodaji prišlo drastične racionalizacije poslovanja. Posledica te “racionalizacije do gat” pa je seveda zmanjšanje števila letov, poslabšanje kvalitete storitev, odprodaja osnovnih sredstev (predvsem vrednejših in še ne amortiziranih letal) in kratkoročni najem cenenih letal, outsourcanje letov operaterjem sumljive kvalitete, varčevanje pri najemu in treningu posadk itd., vse do povezljivosti informacijskih sistemov.

Nadaljujte z branjem

Adria special 2: Kaj lahko storimo z Adrio?

Ponovno objavljam komentar iz junija letos, ki je napovedal sedanji razvoj dogodkov in ki kaže, v katero smer bi bilo treba izkati rešitve. Če seveda želimo imeti nacionalnega letalskega prevoznika in redno povezavo s svetom.

__________

Bine Kordež

Da se poslovanje Adrie Airways tudi pod novimi lastniki ni izboljšalo, seveda ni neka posebna novica. Vse pogosteje prebiramo informacije o odpovedanih letih, pritožbah potnikov (zanimivo, da Zveza potrošnikov ob tem ugotavlja, da povečanja števila pritožb niso zaznali), nezadovoljstvo z razmerami izražajo tudi piloti, posebne pozornosti pa so bile v zadnjem času deležne tudi nekatere računovodske transakcije, s katerimi je vodstvo (lastnik) “popravljalo” bilančno sliko družbe.

Pri tem je zanimivo in tudi tipično, da je bila transakcija s prodajo blagovne znamke Adria Airways (krajše AA ali Adria) izpeljana v letu 2016 in v letnem poročilu tudi podrobno pojasnjena ter potrjena s strani revizorjev. Ko pa se dogajanja s kako družbo pričnejo zapletati, pa marsikatera poteza izpred let postane vprašljiva (odvisno od medijskega zanimanja). Adria je takrat drugi (povezani?) družbi prodala blagovno znamko, poknjižila 8 milijonov evrov dobička, vzporedno pa sklenila dogovor o njeni uporabi s plačilom licenčnine. Družba Adria je s tem izkazala boljšo kapitalsko ustreznost (več kapitala), na drugi strani pa več terjatev. Formalno je bila slika bilance boljša, vendar če ni dejanskega denarnega toka (priliva), si družba na daljši rok s tem ne more veliko pomagati. Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v Adrii tudi dogaja.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: