• Why I Escaped the ‘Intellectual Dark Web’ – Alice Dreger
• The Double Standard of America’s China Trade Policy – Dani Rodrik
• Initial Coin Scams – Nouriel Roubini
• The paradox of markups – Dietz Vollrath
• The Death of Acceleration (Wonkish) – Paul Krugman
• Fiscal policy remains in the stone age – Simon Wren-Lewis
• Job Guarantee: Marxist or Keynesian? – Chris Dillow
• It’s a (low inflation) trap! – Antonio Fatas
• Reinventing IS-LM: The IS-LM-NAC model and how to use it – Farmer & Platonov
• May 1968 and inequality – Thomas Piketty
• Tax evasion and inequality – VoxEU
• Inflation, globalisation, and competition – VoxEU
• Globalisation, government popularity, and the Great Skill Divide – VoxEU

Gledanje Evrovizije ni sicer nekaj takšnega, s čimer bi se človek želel hvaliti. Tako kot ne z gledanjem “zvezd, ki plešejo” in podobnega sr…a. Ampak ne glede na to me je k omenjanju tega nesrečnega tekmovanja, ki že 63 let združuje Evropo, spodbodel članek v The Economistu. V Economistu citirajo študijo Mantzarisa, Reina & Hopkinsa (2017), ki je ugotovila “nenavaden” vzorec pri glasovanju na evrovizijski popevki, in sicer da se je v zadnjih 40 letih (po letu 1977) glasovanje za predstavnika/co sosednje države (države iz iste regije) povečalo kar za 10-krat. Po domače rečeno, razbohotila se je “medsosedska pomoč” med državami iz iste regije (glejte spodnjo sliko).

Nadaljujte z branjem→

Boris Šuligoj je v Delu (spet) zadel bistvo problema glede drugega tira. Nedeljski referendum ni zmaga demokracije, pač znak, kam pripeljejo politike, ki se ujamejo v lastno čorbo pokvarjenosti, pohlepa in nesposobnosti. Krivec za že drugi nedeljski referendum o drugem tiru (in za 6.7 mio evrov proračunskih stroškov zanju) nista Vili Kovačič in civilna družba, pač pa Miro Cerar in njegova pokvarjeno-nesposobna klika:

Figo, pa takšna paradigma! Kako lahko družba, ki sebe šteje za tako napredno, porabi 6,7 milijona evrov za dva referenduma v enem letu, katerih edina korist je bila za več kot eno leto zaustaviti gradnjo drugega tira. Pozabite na 6,7 milijona evrov. V enem letu smo izgubili za najmanj 200 milijonov evrov poslovnih priložnosti. Če ta država ne premore politike, ki bi stopila na prste omrežjem pohlepnežev, ki hodijo v službo samo s ciljem sesanja javnega denarja, je bolje, da je ni. Če politiki niso sposobni postaviti 27 kilometrov tirov tako, da bi logistika dajala še kakšno milijardico več, zaposlila še kak tisočak ljudi in se vsaj malce približala sosedom, naj raje danes nehajo kandidirati. Kako nas lahko isti kandidati prepričujejo, kaj vse bi oni naredili, če tega v zadnjih 15 letih niso?

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je kratka analiza v 5 slikah o davčnem bremenu v Sloveniji primerjalno glede na ostale EU in OECD države (iz moje prezentacije v Slovenskem poslovnem klubu). Toliko, da si ustvarite svojo sliko.*

Slika 1: Delež pobranih davkov v BDP (%)

Nadaljujte z branjem→

Noah Smith si je “umazal roke” s kratko analizo 10 zahtev Marxovega Komunističnega manifesta (1848) in prišel do spoznanja, da so le 4 zahteve iz manifesta nerazumne ali škodljive (denimo kolektivizacija kmetijstva in podržavljanje podjetij), medtem ko so 3 absolutno razumne (denimo javno šolstvo, prepoved otroškega dela, javni transport, progresivni davki na dohodek), 4 pa mešane. Iz tega potegne sklep, da Komunistični manifest iz vidika sedanje razvitosti ekonomske vede sam po sebi sploh ni tako nerazumen. Bil je, hm, lahko bi rekli, celo progresiven za tiste čase.

Nadaljujte z branjem→

Na portalu RTV SLO MMC objavljajo stališča strank, ki so se prijavila v predreferendumsko kampanjo glede zakona o drugem tiru. Najbolj bode v oči oziroma svojevrsten paradoks je, da ima – tako strateško, tehnično kot ekonomsko – najbolj razumna stališča o gradnji drugega tira stranka Levica, ki jo sicer uvrščajo (skorajda) skrajno levo v našem političnem spektru. Mene osebno to sicer ne preseneča glede na zadnji dve leti stikov z različnimi parlamentarnimi strankami in civilnimi iniciativami.

Se pa ob tem samo-sprašujem, ali je kaj narobe z menoj ali s to družbo, da je največ razuma na nominalno skrajno levem političnem polu. Je pa dobro, zdaj vsaj vem, koga velja preferirati na bližnjih volitvah.

Stališča Levice glede drugega tira:

Predstavite vaše stališče do drugega tira. Ga potrebujemo in zakaj?
Da, drugi tir potrebujemo. Omogočil bi preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico, kar bi razbremenilo cestno omrežje in zlasti okolje, ter zanesljivejši javni potniški promet. A nič od tega se ne bo zgodilo samo po sebi: potrebne bodo tudi administrativne omejitve cestnega tovornega prometa in višje cestnine za tovorni promet. Izgradnja drugega tira bo vplivala tudi na povečanje pretovora v Luki Koper. Ob tem se je potrebno zavedati, da pretovor ne bo smel rasti neomejeno, ker bi to preveč obremenilo okolje.

Celotna investicija bo smiselna le, če bosta družbi Luka Koper in Slovenske železnice, ki z njo največ pridobita, ostali v javni lasti in če bo končno odpravljeno nezakonito izkoriščanje pristaniških delavcev v Luki Koper. V nasprotnem primeru bomo gradili drago infrastrukturo z javnimi sredstvi zato, da bo z njo služil zasebni, najverjetneje tuji kapital.

Nadaljujte z branjem→

Thomas Piketty je objavil novo eksplozivno raziskavo, v kateri analizira vzroke za vzpon desnega populizma v zadnjem desetletju. Analiziral je povolilne anketne podatke za tri velike zahodne demokracije (ZDA, V. Britanijo in Francijo) po drugi svetovni vojni in povsod ugotovil podoben vzorec: za razliko od povojnega obdobja je v zadnjih dveh desetletjih populizem dobil domovinsko pravico v desnih namesto v levih strankah. Vzrok za to je zelo zanimiv, in sicer naj bi se leve stranke obrnile stran od socialno šibkejših skupin in se naslonile na intelektualno elito.

Drugače rečeno, politična levica je zapustila šibkejše. Zakaj?

Nadaljujte z branjem→

Do Karla Marxa je težko biti brezbrižen. Glede na ostrino njegove analize in kontroverznost izpeljanih receptov iz njegovih teorij, da ne govorimo o neuspešnih preizkusih teh receptov v praksi in približno 100 milijonov nedolžnih žrtev zaradi komunističnih revolucij,  pač do njega moraš vzpostaviti nek odnos. Moj odnos se je od zelo negativnega iz rane mladosti, ignorantskega v času študija in prve polovice moje akademske kariere, v zadnjih desetih letih po začetku finančne krize prelevil v nevtralnega do rahlo empatičnega.

Marxova diagnoza slabosti nereguliranega in globalnega kapitalizma (velika moč korporacij in finančnega kapitala, težnja k oligopolizaciji panog, brezpravnost in pavperizacija zaposlenih itd.) se je po stoletju in pol pokazala kot znova zelo aktualna. Zato Marxa ni mogoče preprosto odmisliti. Treba ga je brati in upoštevati pri razmišljanju o reformiranju sedanjega kapitalističnega reda, da se izognemo krvavim eksperimentom z novimi družbenimi redi, kot so sledili po oktobrski revoluciji pred sto leti.

Toda ne glede na (ponovno) veliko aktualnost imam z Marxom problem na strokovni ravni.

Nadaljujte z branjem→

• Rulers of the world: read Karl Marx! – The Economist
• The return of Karl Marx – John Cassidy
• Is Marx Still Relevant? – Peter Singer
• The influence of Karl Marx—a counterfactual – Branko Milanovic
• Marx predicted our present crisis – and points the way out – Yanis Varoufakis
• It’s time to normalize Karl Marx – The Week
• “The Very Structure of Capitalism Is Inherently Monopolistic” – ProMarket
• The Young Karl Marx (a movie)

Kot nas že cel teden opozarjajo v različnih medijih, je danes (5. maj) 200-ta obletnica rojstva Karla Marxa. Marx je danes (spet) tako očitno popularen, da mu povsod namenjajo izjemno pozornost. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker se bo denimo (ob številnih javnih protestih) v Trieru,  njegovem rojstnem mestu, udeležil svečanosti ob odkritju Marxovega kipa, ki ga je mestu donirala Komunistična partija Kitajske.

Kljub kontroverznosti Marxovih naukov in diskreditiranosti nekaterih njegovih teorij (kot trdi Peter Singer, eden boljših kritikov Marxa), pa je njegova relevantnost danes večja, kot je bila zadnjih 70 let. The Economist je včeraj denimo naslovil članek z Voditelji sveta: Berite Karla Marxa!. Čemu? Ker je danes njegova diagnoza napak kapitalizma spet izredno aktualna.

Nadaljujte z branjem→