Medsosedska pomoč na Evroviziji

Gledanje Evrovizije ni sicer nekaj takšnega, s čimer bi se človek želel hvaliti. Tako kot ne z gledanjem “zvezd, ki plešejo” in podobnega sr…a. Ampak ne glede na to me je k omenjanju tega nesrečnega tekmovanja, ki že 63 let združuje Evropo, spodbodel članek v The Economistu. V Economistu citirajo študijo Mantzarisa, Reina & Hopkinsa (2017), ki je ugotovila “nenavaden” vzorec pri glasovanju na evrovizijski popevki, in sicer da se je v zadnjih 40 letih (po letu 1977) glasovanje za predstavnika/co sosednje države (države iz iste regije) povečalo kar za 10-krat. Po domače rečeno, razbohotila se je “medsosedska pomoč” med državami iz iste regije (glejte spodnjo sliko).

Eurovision

 

Vir: The Economist

To je tisto, kar sicer vidite že s prostim očesom, da Švedi najraje največ točk dajo za Norvežane in obratno, in da si ex-jugoslovanske in ex-sovjetske države največ točk običajno podelijo med seboj.

No, mene bolj kot naračajoč trend “medsosedske pomoči” čudi to, da se komu to zdi uganka. Prvič, normalno je, da glasovalci iz ene države preferirajo pesem ali predstavnika/co iz sosednje države (oz. iz iste regije), saj gre za sorodno kulturo, podoben jezik in povsem etnične preference (če imamo na izbiro predstavnika/co Armenije ali Makedonije, bomo pač raje dali glas Makedoncu/ki, četudi nam pesem ni nujno najbolj všeč). Švedi bodo raje glasovali za druge Skandinavce, Britanci za Irce, Grki in Turki za Ciprčane in obratno.

In drugič, ključni razlog za eksplozijo “medsosedske pomoči” na Evroviziji po letu 1987 so predvsem dogodki v letih 1991-1993. Takrat so namreč razpadle večnacionalne vzhodnoevropske države: Jugoslavija na 6 držav (oziroma 7, če štejemo še Kosovo), Sovjetska zveza na 15 držav in Češkoslovaška na dve državi. Drugače rečeno, po obdobju 1991-1993 se je število evropskih držav podvojilo – iz 23 na 44 (če ne štejemo žepnih državic od Andore do Vatikana). Leta 1990 je na Evroviziji sodelovalo 22 držav, lani in letos pa 43. In če se spomnite še kaj srednješolske matematike, veste, da imate pri 22 državah na voljo 462 kombinacij, kako lahko države glasujejo za druge države. Pri 43 državah pa je takšnih kombinacij že 1,806 oziroma 3.9-krat več.

Ob tem je treba upoštevati, da se je zaradi razpada večnacionalnih držav povečala pristranost v tem vzorcu, saj je teh novih 23 držav (po letih 1991-93) med seboj bistveno manj neodvisnih (v statističnem pomenu) kot prejšnjih 22 držav (pred letom 1991). Enako velja tudi, če upoštevate kvalifikacije za finalno tekmovanje, kjer nastopa samo 26 držav, saj je učinek večje pristranosti vzorca deloval že v kvalifikacijskem ciklu.

No, meni je v tej zgodbi najbolj zanimivo to, da bolj kot se je Evropa z razpadanjem “imperijev” etnično formalno-statusno diverzificirala, bolj se kaže trend k sosedskim oziroma regionalnim koalicijam. Ali drugače rečeno, trend formalne dezintegracije se vrača v obliki neformalne, interesne integracije v Evropi. Kar je seveda normalno, saj države iz nekdanjih večnacionalnih držav druži skupna zgodovina, jezik in kultura ter interesi. Vprašanje časa je, kdaj se bodo takšne neformalne koalicije med državami tudi formalizirale znotraj EU, denimo na “severnjake”, “zahodnjake”, “vzhodnjake” in “južnjake”. Takrat bo seveda tudi konec EU.

3 responses

  1. Spoštovani, mnogi od sr…..nja, ki ga omenjate tudi živimo. Ko se boste enkrat poglobili v ekonomijo npr plesnega sveta in njegovega delovanja boste zelo presenečeni kaj se na tem področju dogaja. npr2 če želite individualno uro s kom izmed članov žirije Zvezde plešejo pripravite 100€ za 45 minut v kolikor imate priporočila, drugače tudi enkrat več. V kolikor boste raziskovali koliko javnega denarja gre za vse oblike plesa boste presenečeni še bolj. Čeprav nisem ekonomist z veseljem berem vaše bloge, meni pa pustite prosim moje sr….anje saj že 30 let vodim plesno šolo Rolly, ki mora preživeti v tej milo rečeno čudni državi.

    • Pozdravljeni, nisem vas hotel užaliti. Vsako delo je častno (razen prodajanja droge, tihotapljenja ljudi, pobijanja, politike itd.).

      Seveda pa ima vsak od nas svoje preference in rangirno lestvico. Na moji so pač narodnozabavna muzika in tv šovi za mase (s plesnimi ali drugimi točkami) zelo zelo nizko. Zaradi nizkega intelektualnega vložka, ne pa denimo zaradi glasbe in plesa kot takega.

      Želim vam veliko poslovnega uspeha pri delovanju vaše plesne šole.

      • Seveda je lahko tudi ples inteligentna in zelo zahtevna zadeva. Zato bi morali biti največji kritiki “shitty” plesnih šovov pravzaprav ravno pro plesalci in koreografi.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: